Kosovske varnostne sile so oborožene samo z lahkim orožjem in so pod civilnim nadzorom. Foto: EPA
Kosovske varnostne sile so oborožene samo z lahkim orožjem in so pod civilnim nadzorom. Foto: EPA
Aleksandar Vučić
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić poudarja, da je oblikovanje kosovske vojske v nasprotju z mednarodnim pravom. Foto: Reuters
KFOR
Kfor je okrepil enote na severu in jugu Kosova. Prizor iz leta 2013. Foto: EPA

S potrditvijo bodo zakoni stopili v veljavo, kar bo po prepričanju kosovskih oblasti nov korak pri utrditvi državnosti.

Predlogi zakonov, ki jih je parlament brez glasov poslancev vladne stranke srbske manjšine Srbske liste podprl v prvem branju oktobra, predvidevajo postopno preoblikovanje varnostnih sil v vojsko, ki bo "varovala suverenost in ozemeljsko celovitost Kosova", katerega neodvisnost niti Beograd niti stalni članici Varnostnega sveta, ZN-a Rusija in Kitajska, ne priznavajo.

Varnostne sile Kosova so vzpostavili leta 2009 v skladu z ustavo, potem ko je Kosovo 17. februarja 2008 razglasilo neodvisnost. V celoti so postale operativne leta 2013. Gre za profesionalne varnostne sile, ki so oborožene samo z lahkim orožjem in so pod civilnim nadzorom. Imajo 2.500 aktivnih članov in do 800 rezervistov, dejavne pa so ob naravnih nesrečah in drugih kriznih dogodkih. Sodelujejo lahko tudi v mirovnih misijah in pri pomoči v tujini.

Po poročanju srbskih medijev naj bi imela vojska okoli 5.000 aktivnih vojakov in 3.000 rezervistov, preoblikovanje pa naj bi trajalo deset let, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Proti Srbija, Srbi, Nato, za ZDA
Poleg Srbije in Srbov na Kosovu se s preoblikovanjem ne strinja niti zveza Nato, ki vodi okoli 4000-članske mednarodne sile Kfor, ki od junija 1999 na Kosovu izvajajo nadzor po skoraj dvoletnem konfliktu.

Generalni sekretar vojaške zveze Jens Stoltenberg je nedavno opozoril, da do namere o preoblikovanju prihaja ob nepravem času, da je v nasprotju z nasvetom zaveznic in da ima lahko resne posledice za prihodnost Kosova v evroatlantskih povezavah.

Ima pa Priština podporo veleposlanika ZDA Philipa Kosnetta. Po poročanju medijev je središče Prištine danes okrašeno z ameriškimi zastavami.

Beograd Prištino obtožuje, da bo z oblikovanjem vojske kršila lastno ustavo, ki za vzpostavitev vojske določa dvotretjinsko podporo v parlamentu, tudi srbske manjšine. V parlamentu pa bodo o zakonih v petek odločali z navadno večino, tako kot že v prvem branju oktobra.

Takrat je neimenovan predstavnik Nata za Reuters povedal, da zavezništvo podpira kosovske varnostne sile s sedanjim mandatom in da bo v primeru "razvoja njihovega mandata" moralo znova preučiti raven svojega angažmaja na Kosovu. V Natu pa so poudarili, da ostajajo zavezani ohranjanju varnosti in stabilnosti na Kosovu s silami Kforja.

Okrepljene enote Kforja na severu in jugu
Medtem z območij z večinsko srbskim prebivalstvom poročajo o prihodu okrepljenih enot Kforja. Za francosko tiskovno agencijo AFP so pri Kforju sicer zagotovili, da gre za običajne vojaške vaje, ki potekajo po vsej državi. "Danes je eden od konvojev na severu Kosova, včeraj je bil v Prizrenu na jugu," je dejal tiskovni predstavnik Kforja Vincenzo Grasso. Francoska tiskovna agencija AFP poroča o okoli 50 vozilih Kforja v razdeljeni Mitrovici, več deset naj bi jih bilo na poti na mejo s Srbijo pri mejnem prehodu Jarinje.

Dodatna zaostritev
Odločitev za oblikovanje vojske bo še dodatno zaostrila odnose med Srbijo in Kosovom, pa tudi v širše, saj do nje prihaja v času že tako napetih odnosov med Prištino in Beogradom zaradi 100-odstotnih kosovskih carin na srbsko blago. Do odločitve prihaja tudi v času, ko Beograd pod vodstvom srbskega predsednika Aleksandra Vučića krepi svojo vojsko in njeno opremljenost.

Vučić je opozoril, da bo Srbija naredila vse za ohranitev miru in stabilnosti, da pa se bodo razmere bistveno poslabšale, ko bo Priština v nasprotju z mednarodnim pravom sprejela odločitev o oblikovanju vojske. Po uvedbi kosovskih carin je to namero označil kot nov, provokativen in enostranski ukrep, zaradi katerega je Srbija zelo zaskrbljena za usodo kosovskih Srbov, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Poudaril je, da je Kfor tisti, ki ima v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a 1244 mandat za "razorožitev nezakonitih oboroženih sil kosovskih Albancev". Napovedal je posvete s prijatelji Srbije v Varnostnem svetu o akcijah, ki bi jih lahko izvedli kot odziv na oblikovanje kosovske vojske.

Srbski dnevnik Večernje novosti pa je pred časom poročal, da je Vučić pod pritiskom sodelavcev, naj v primeru oblikovanja kosovske vojske Srbija Kosovo razglasi za zasedeno ozemlje, navaja nevladna medijska organizacija BIRN na svoji spletni strani Balkaninsight.