Ustavna sprememba, ki bo začela veljati 15. oktobra, bo prepovedala brezdomstvo. Foto: EPA
Ustavna sprememba, ki bo začela veljati 15. oktobra, bo prepovedala brezdomstvo. Foto: EPA
Brezdomstvo
Številni ljudje na ulici se spopadajo tako z revščino kot duševnimi težavami in odvisnostjo. Foto: EPA
Brezdomstvo
"Zaradi njih je normalna uporaba javnih površin nemogoča in povzroča strah in gnus pri normalnih ljudeh," je glede brezdomcev dejal župan 10. okrožja Budimpešte. Foto: EPA

Po novem bo brezdomcem na ulici, ki bodo zavračali nastanitev v zavetišču, grozilo sodelovanje v programih prisilnega dela ali zapor, poroča britanski Guardian. Lahko jim bodo tudi zasegli vse premoženje.

Brezdomci so v Budimpešti precej vidni, spijo v parkih in podhodih. Metodistični duhovnik in vodja zavetišč za brezdomce v glavnem mestu Gábor Iványi je dejal, da je število postelj v zavetiščih nezadostno. V enem izmed zavetišč, ki jih vodi, je v vsaki sobi več deset preprostih železnih postelj. Pozimi v zavetišču s 130 posteljami včasih gostijo tudi do 300 ljudi, zaradi česar so po tleh namestili vzmetnice.

Številni brezdomci pravijo, da so zavetišča zanje tako slaba, da so raje na ulici. "Polna so uši, in ko jih dobiš, se jih je zelo težko znebiti," je dejal 47-letni Erik Jeczkel, ki je brezdomec in živi na ulici že 20 let. "Policija me je večkrat pretepla. Na rokah imajo rokavice, da ne pustijo odrgnin. Skušajo te pregnati iz njihovega okrožja, da nisi več njihova težava," je dejal.

Aktivisti se bojijo, da bi bila lahko zaostritev odnosa do brezdomcev začetek politične kampanje desničarske vlade Viktorja Orbana proti tem ljudem. Njegova vlada je sicer opozarjala predvsem na domnevno grožnjo, ki naj bi jo za Madžarsko predstavljali begunci in migranti.

Po prebežnikih brezdomci?
Iványi je dejal, da je "vlada spoznala, da ne more neskončno igrati na karto prebežnikov, saj jih v državi ni". Po njegovih besedah je vprašanje prebežnikov sicer lahko uporabno v nacionalnih kampanjah, na lokalni ravni pa potrebujejo "novega grešnega kozla".

Boj madžarske vlade zoper brezdomce poteka, odkar je Orban leta 2010 postal premier. Takrat je notranje ministrstvo mestnim oblastem olajšalo odstranitev brezdomcev z ulic, a je ustavno sodišče ukrep označilo za neustavnega.

Oblasti so zato spremenile ustavo. Sprememba je za nezakonitega označila življenje na ulici v bližini kulturnih in drugih pomembnih krajev, s čimer je postalo brezdomstvo tako rekoč nezakonito v velikem delu glavnega mesta.

Sociolog in aktivist na področju stanovanjskih pravic Bálint Misetics pravi, da poteka razprava o kriminalizaciji brezdomstva v številnih državah, a da se je le Madžarska tega lotila na ustavni ravni. Ustavna sprememba, ki bo začela veljati 15. oktobra, namreč izrecno prepoveduje brezdomstvo.

Tiskovni predstavnik vlade Zoltán Kovács medtem poudarja, da vlada namenja več denarja za vprašanje brezdomstva kot številne zahodnoevropske vlade. Po njegovih besedah je absurdno imenovati novo ureditev za brezsrčno. Za leto 2018 je vlada za oskrbo brezdomcev namenila 9,1 milijarde forintov oziroma 28 milijonov evrov, je dejal. "Ne obstaja človekova pravica živeti na ulici, saj je ulica namenjena vsem. Zato so potrebna določena pravila," je dejal.

Župan: Brezdomci povzročajo gnus
Guardian pri tem opozarja, da je diskurz glede brezdomstva v večjem delu povsem brez sočutja. Župan 10. okrožja Budimpešte Róbert Kovács je tako dejal, se brezdomci "vedejo na način, ki je moteč za druge ljudi in ki onesnažuje ulice". "Zaradi njih je normalna uporaba javnih površin nemogoča in povzroča strah in gnus pri normalnih ljudeh," je dejal.

Iványi, ki je sicer krstil dva Orbanova otroka, a se je od premierja že zdavnaj odtujil, je vlado obtožil, da povsem napačno pristopa k težavi. "V večini primerov brezdomstvo ni izbira. Kriminalizirati brezdomstvo je tako nesmiselno kot kriminalizirati biti bolan," je dejal.

Ob tem se številni brezdomci spopadajo z duševnimi težavami in odvisnostjo, drugi pa so postali brezdomci, ker niso mogli odplačevati hipotekarnih posojil.

Prenizka socialna pomoč
Dolgotrajno brezdomni človek na Madžarskem prejme socialno pomoč 70 evrov na mesec, tisti, ki so vključeni v vladne programe dela, pa prejmejo 166 evrov, kar v Budimpešti ne zadostuje niti za najem sobe.

55-letna Ilona Faras je brezdomna od devetdesetih let. Včasih spi v zavetiščih, včasih pa na ulici. "Večkrat sem delala kot čistilka v nakupovalnih središčih ali lokalih, a ko imam nekaj denarja, ga dam otrokom. Ne morem si privoščiti, da bi kar koli najela," je dejala.

Sociolog Misetics opozarja, da se brezdomstva ne da reševati z organi pregona. Ne da se rešiti tega vprašanja, če ni socialne varnosti, meni. "Potrebni so socialni delavci, ne policisti," pojasnjuje.