Zschäpejeva, članica celice Nacionalsocialističnega podzemlja (NSU), je kriva umorov osmih priseljencev turških in enega grških korenin ter nemške policistke v obdobju med letoma 2000 in 2007.

Poleg nje so na zatožni klopi sedeli še štirje podporniki NSU-ja. Za vse so odločili, da so krivi, ena izmed njih le podpiranja teroristične organizacije, drugi pa še zaradi pomoči pri umorih, ker so priskrbeli orožje. Eden je bil obsojen na dve leti in pol zapora, dva na tri leta in zadnji na deset let.

Proti Zschäpejevi sicer nikoli niso našli dokazov, da je bila na enem izmed prizorišč umorov. A je tožilstvo trdilo, da je skupaj s sostorilcema Uwejem Mundlosom in Uwejem Böhnhardtom sodelovala pri ustrahovanju priseljencev. Pri tem je neonacistka pokazala voljo do dejanj in oblikovala "tretjino zarotniškega triumvirata".

Odkritje skupine NSU leta 2011 je šokiralo Nemce
Njeni zločini so namreč ostali nerazrešeni več kot desetletje tudi zaradi očitnih napak pristojnih preiskovalnih organov, ki so spregledali grožnjo skrajne desnice. Teroristična celica se je na koncu razkrinkala sama, ko sta Mundlos in Böhnhardt po neuspelem ropu storila samomor, tretja članica Zschäpejeva se je predala policiji.

V Nemčiji je dosmrtni zapor najstrožja kazen, običajno se lahko po 15 letih prosi za predčasno izpustitev. Če pa sodišče prisodi izredno resnost dejanja, lahko pride obsojeni po 15 letih na prostost le ob hujši bolezni ali visoki starosti.

Razsodba višjega deželnega sodišča v Münchnu je eden najobsežnejših in odmevnejših povojnih sodnih procesov. Zelo verjetno je, da bo sledila pritožba in obravnava na zveznem sodišču.