Delavci italijanskega Rdečega križa se igrajo z rešenimi otroki v Catanii. Foto: Reuters
Delavci italijanskega Rdečega križa se igrajo z rešenimi otroki v Catanii. Foto: Reuters
Po podatkih Urada ZN-a za mamila in kriminal (UNODC) so leta 2016 po vsem svetu pretihotapili najmanj 2,5 milijona ljudi. Foto: Reuters
629 prebežnikov z ladje Aquarius je sprejela Španija. Foto: Reuters
Giovanni Tria
Italijanski gospodarski minister je zaradi "nedavnih dogodkov" prestavil srečanje s francoskim kolegom Brunom Le Mairom. Foto: Reuters
Drama s prebežniki v Sredozemskem morju

Italijanska mornarica jih je rešila konec prejšnjega tedna in jih prepeljala v sicilijansko pristaniško mesto Catania. Med rešenimi je večina žensk in otrok iz Eritreje, italijanski mediji poročajo tudi o dveh truplih.

V številnih pristaniščih Sicilije so za danes sicer napovedane demonstracije različnih protirasističnih organizacij pod geslom Odprite pristanišča.

Italija se je pred dnevi zapletla v diplomatski spor, saj je zavrnila 629 prebežnikov z ladje Aquarius, ki ji nova populistična in evroskeptična italijanska vlada ni dovolila pristati v Italiji. Italijanska vlada je zahtevala, da prebežnike sprejme Malta, ki je odgovornost zanje zavrnila. Negotovost je v ponedeljek prekinila nova španska vlada pod vodstvom predsednika socialistov (PSOE) Pedra Sáncheza, ki je sporočila, da bo ladjo sprejela Španija.

Italija presenečena nad odzivom Francije
Odločitev španske vlade je italijanski notranji minister Matteo Salvini označil za veliko zmago, zaradi česar je Francija italijansko vlado obtožila cinizma in neodgovornosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da bi morala Italija po mednarodnem pravu prebežnike sprejeti.

Vlada v Rimu, ki jo sestavljata populistično Gibanje petih zvezd in skrajno desna Liga, je takoj odgovorila na kritike in zavrnila "hinavske lekcije" iz držav, kot je Francija. "Izjave glede (ladje) Aquarius, ki prihajajo iz Francije, so presenetljive. Italija ne more sprejeti hinavskih lekcij iz držav, ki glede priseljevanja raje gledajo stran," je v torek sporočila italijanska vlada.

Italijansko zunanje ministrstvo je zato na pogovor poklicalo francoskega veleposlanika v Rimu.

Salvini zahteva opravičilo
Notranji minister Matteo Salvini je medtem zahteval opravičilo Francije. "Naša zgodovina solidarnosti, velikodušnosti in prostovoljstva si ne zasluži klofut članov francoske vlade in upam, da se bo francoska vlada v najkrajšem mogočem času uradno opravičila," je v senatu izjavil Salvini.

"Če uradno opravičilo ne pride, bi premier Giuseppe Conte naredil prav, če ne bi šel v Francijo," je Salvini zagrozil celo z odpovedjo za petek načrtovanega srečanja z Macronom.

Ob tem je Franciji očital, da je v okviru evropske sheme za premestitev sprejela le 640 od obljubljenih 9.000 prosilcev za azil iz Italije. Francoskega predsednika je pozval, naj "preide od besed k dejanjem" in začne "jutri zjutraj" sprejemati prosilce za azil.

Tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je medtem sporočil, da se Francija zelo dobro zaveda migrantskega pritiska na Italijo in njenega truda ter potrdil zavezanost dialogu in sodelovanju.

Italijanski minister odpovedal obisk Francije
Italijanski minister za gospodarstvo Giovanni Tria je zaradi diplomatskega spora odpovedal predvidevano srečanje s francoskim kolegom Brunom Le Mairom v Parizu. Kot so povedali na ministrstvu, je bil obisk odpovedan zaradi "nedavnih dogodkov".

Le Maire je odločitev obžaloval. Pozneje se je iz vira na francoskem ministrstvu izvedelo, da sta ministra že govorila po telefonu in se dogovorila, da bo Tria v Pariz prišel "v prihodnjih dneh", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Študija ZN-a: Ostrejši nadzori na mejah povečujejo tihotapljenje ljudi
Ostrejši nadzor na mejah pa pogosto poveča tveganje za prebežnike, saj tihotapci s tem več zaslužijo, ugotavlja prva globalna študija o prebežnikih, ki jo je na Dunaju objavil Urad ZN-a za mamila in kriminal (UNODC). Po podatkih omenjene študije so tihotapci leta 2016 po vsem svetu pretihotapili najmanj 2,5 milijona ljudi in s tem zaslužili skoraj šest milijard evrov, kar je toliko, kot so tega leta ZDA in EU skupaj porabili za humanitarno pomoč v svetu.

Študija opisuje 30 glavnih tihotapskih poti, med katerimi je sredozemska najpomembnejša na svetu, in ugotavlja, da je povpraševanje po tihotapcih še posebej visoko med begunci, ki tako skušajo priti na varen cilj. Na to nevarno pot se poda tudi veliko otrok brez spremstva, zaradi česar so še ranljivejši, da postanejo žrtve prevar in zlorab tihotapcev in drugih. Čez Sredozemsko morje so leta 2016 pretihotapili okoli 375.000 prebežnikov, približno enako število ljudi je tega leta tihotapcem plačalo za pot iz zahodne v severno Afriko. Številni bežijo tudi iz Srednje Amerike, južnih delov Azije ter posameznih držav, kot sta Somalija in Eritreja. Med najpriljubljenejšimi cilji so Evropa ter Severna in Južna Amerika.

Vzdolž večine tihotapskih poti so ugotovili sistematične poboje prebežnikov, ki so ranljivi tudi za druge oblike kriminala, kot so nasilje, posilstvo, ugrabitev, izsiljevanje in trgovina z ljudmi. K tihotapljenju pogosto spadajo organizacija lažnih porok ali fiktivne zaposlitve, ponarejanje dokumentov in podkupovanje uradnikov. Zaradi tega so tihotapske mreže na več ravneh vpletene v korupcijo, ugotavlja študija. Študija opozarja, da bi možnosti za tihotapce zmanjšali, če bi bilo v državah izvora prebežnikov in begunskih centrih več priložnosti za zakonite migracije. Povpraševanje po tihotapcih pa bi zmanjšali z ozaveščanjem ljudi o nevarnostih tihotapljenja.

Drama s prebežniki v Sredozemskem morju