Pogrebne slovesnosti Veilove, ki je v otroštvu preživela holokavst, so se udeležili francoski predsednik Emmanuel Macron in njegova predhodnika Francois Hollande ter Nicolas Sarkozy.

Macron je Veilovo opisal kot borko proti barbarstvu, ki je naredila Francijo boljšo in močnejšo ter državi v težkih časih pokazala pravo pot. V boju za enakopravnost žensk je postala francoska ikona. Leta 1974 je kot francoska ministrica za zdravje uzakonila pravico do splava, s čimer je Francija postala prva rimskokatoliška država s to pravico žensk.

Veilova je umrla 30. junija lani, stara 89 let. Pokopali so jo zraven njenega moža, umrlega leta 2013, njune posmrtne ostanke pa so zdaj prestavili v sloviti Panteon, kjer so jo pokopali šele kot peto žensko. Tam so med drugim pokopani tudi Voltaire, Victor Hugo, Emile Zola in Marie Curie. Pogrebnega sprevoda se je udeležilo več sto ljudi, med njimi sta bila tudi oba njena sinova, uspešna odvetnika.

Francoska političarka se je rodila leta 1927 v Nici. V mladosti je preživela nacistični koncentracijski taborišči Auschwitz in Bergen-Belsen, po vojni pa se je odločila za študij prava.

Prva predsednica Evropskega parlamenta
Ves čas se je zavzemala za ponovno združitev Evrope na temelju vrednot svobode, demokracije, enakosti in spoštovanja človekovih pravic. Leta 1979 je tudi zaradi tega postala prva predsednica prvega neposredno izvoljenega Evropskega parlamenta. Na položaju je ostala tri leta.

Leta 2007, ko je zapustila mesto sodnice francoskega ustavnega sodišča, se je umaknila iz javnosti, vendar ostala spoštovana med francoskimi politiki in ljudstvom. V javnomnenjskih anketah je še vedno ena izmed najbolj priljubljenih francoskih politikov.