Zaradi varnosti so oblasti za obiskovalce zaprle osrednji Markov trg, obstal pa je tudi vodni promet.

Visoka voda oz. "acqua alta", kot ta periodični pojav poplav imenujejo v Benetkah, se je že dopoldne dvignila na 156 centimetrov in poplavila 70 odstotkov mesta. Gre za najvišjo plimo v zadnjih desetih letih.

Leseni mostički, ki jih oblasti ob poplavah namestijo po mestu, tokrat niso zadostovali za varen prehod prek osrednjega Markovega trga, zato so ga oblasti začasno zaprle za obiskovalce. Prav tako so začasno obstali tudi vodni avtobusi oz. "vaporetti".

Vremenoslovci so sicer napovedovali, da bo se bo gladina morja danes dvignila kar 160 centimetrov visoko in poplavila 77 odstotkov mesta. Benečani so se zato zbali, da bi tokratna povodenj dosegla razsežnost poplav iz decembra 1979, ko se je plima dvignila 166 centimetrov visoko.

Najhujše poplave v moderni zgodovini so Benečani sicer zabeležili leta 1966, ko je gladina morja narasla za 194 centimetrov. Oblasti so od začetka meritev plimovanj zabeležile le pet primerov, ko je gladina običajen nivo presegla za več kot 150 centimetrov.

Nekatere ulice tega priljubljenega turističnega mesta v Italiji so sicer deloma pod vodo že več dni, kljub temu pa je v nedeljo tu nemoteno potekal beneški maraton. Tekači so se med tekom soočali še z dodatnim izzivom, saj so morali na nekaterih delih trase teči po vodi, ki je ponekod segala skoraj do kolen.

V okolici Rima in na jugu države je močan veter podiral drevesa, zaradi česar je umrlo najmanj pet oseb. Med drugim sta umrli dve osebi južno od Rima, ko je na avtomobil padlo drevo.

Smrtne žrtve je neurje v nedeljo terjalo v Kalabriji na jugu Italije. Četverica je umrla v zemeljskem plazu, ki jo je zasul, ko je skušala blizu mesta Crotone popraviti počeno cev, je sporočila policija. Še eno smrtno žrtev so našli na jadrnici, ki jo je odnesel močan tok.

V celotni Italiji so zaradi vremenske ujme v najvišji pripravljenosti. Šole, vrtci in univerze so danes ostali zaprti po celotni Furlaniji - Julijski krajini, pa tudi v več drugih pokrajinah, med drugim v Rimu. Oblasti pozivajo ljudi, naj ostanejo doma, če je mogoče, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Iz furlanskega Vidma poročajo o močnih poplavah, na območju je bilo tudi več zemeljskih plazov. Kraj Sauris je bil zaradi tega več ur popolnoma odrezan od sveta, v krajih Forni Avoltri in Ovaro pa je zaradi nanosov blata več družin zapustilo svoje domove.

Zemeljski plazovi in poplave
Tudi na Južnem Tirolskem so nalivi sprožili zemeljske plazove in poplave. Hudournik je zemljino nanesel na brennersko avtocesto – gmota je trčila v šest vozil, pri čemer je bil voznik lažje poškodovan. To pomembno avtocestno povezavo so danes dopoldne iz varnostnih razlogov med krajema Sterzing in Brenner znova zaprli. Zaprta je ostala tudi brennerska državna cesta, saj predor Brenner za zdaj ni prevozen niti za osebna niti za tovorna vozila. Prizadete so tudi druge bližnje prometne povezave, začasno so zaprli brennersko železniško povezavo.

Gladina najdaljše italijanske reke Pad je zaradi močnih padavin v 24 urah porasla za poldrugi meter. V Cortini v Dolomitih pa je moralo zaradi poplavljanja reke Bigontina domove zapustiti 40 ljudi. O poplavah poročajo tudi iz mesta Vicenza. Pod vodo so tudi Benetke, reke so prav tako prestopile bregove v toskanski pokrajini Grosseto. Močan veter je povzročal težave v prometu med Neapljem in otokoma Capri in Ischia.

Napeto je tudi v Avstriji
Na avstrijskem Koroškem so nalivi konec tedna povzročili gmotno škodo. Zaradi grozečih poplav bo od 14. ure na območju Špitala ob Dravi, med krajema Möllbrücke do meje z vzhodno Tirolsko, zaprta državna cesta skozi dolino Drave. Od 17. ure dalje bodo ustavili tudi železniški promet med Špitalom in Lienzem. Na območju Špitala bodo v torek in sredo zaprte šole, šolarji bodo v torek ostali doma tudi v Borovljah, ki ga je v nedeljo prizadel orkanski veter.

Bregove je ponekod v nedeljo že prestopila Zilja, pritok Drave. Dravo so z nižanjem gladine vode v akumulacijskih jezerih za zdaj ohranili pod nadzorom. Reševalne ekipe pričakujejo, da se bo gladina zvišala do ponedeljka zvečer oziroma v noči na torek. V Labotu, ki so ga pred šestimi leti prizadele uničujoče poplave, so že konec tedna pripravili ukrepe za preprečitev poplavljanja poslopij.

Pretok Drave v Labotu je bil davi le malo pod 1.100 kubičnih metrov na sekundo, ko bo presegel 1.400 metrov na sekundo, pričakujejo poplave – po pričakovanjih reševalnih ekip se bo to zgodilo do večera. Tudi po podatkih Arsa lahko v torek popoldne Drava na meji s Slovenijo doseže pretok 1.900 do 2.100 kubičnih metrov na sekundo. Vremenoslovci opozarjajo, da bodo vse do torka zvečer predvsem na območju med vzhodno Tirolsko in Koroško padle ogromne količine dežja, poleg tega pa bo na celotnem območju Alp pihal močan, deloma orkanski veter.