Evropski parlament glede marakeške deklaracije nima enotnega mnenja. Foto: Reuters
Evropski parlament glede marakeške deklaracije nima enotnega mnenja. Foto: Reuters
V nasprotju z večino kolegov iz Evropske ljudske stranke je madžarska poslanka Kinga Gal (EPP) izrazila zadovoljstvo, da Avstrija in Bolgarija sledita Madžarski, ki se je umaknila od dogovora. Kot je dejala, očitno vse več držav ugotavlja, da so migracije škodljive. Foto: EPA
V Strasbourgu neenotni glede dogovora ZN-a o migracijah

"Migracije so svetovni fenomen, ki se ga moramo lotiti skupaj, nobena država ne more tega rešiti sama. Vemo, da besedilo ni popolno, države članice so morale skleniti kompromis s tretjimi državami. A na splošno je dober," je v parlamentu poudaril evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides, ki je obenem opozoril, da o dogovoru kroži več netočnih podatkov. Med njimi je omenil trditvi, da dokument krši suverenost držav in da spodbuja nezakonite migracije. Zatrdil je, da si bodo še naprej prizadevali za izboljšanje upravljanja migracij po svetu.

Razprava v Strasbourgu je pokazala, da so poslanci glede podpore dogovoru razdeljeni. Poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D) ter liberalcev (Alde) so večinoma podprli dogovor in bili kritični do predsedujoče Svetu EU-ja, Avstrije, ki je od njega odstopila. Po drugi strani so mu parlamentarci iz vrst evroskeptičnih konservativcev (ECR), Evrope narodov in svobode (ENF) ter Evrope svobode in neposredne demokracije nasprotovali in čestitali državam, ki so od dogovora odstopile ali to še nameravajo storiti.

"Odstopanje držav EU-ja od dogovora spodbuja tekmo, kdo bo prvi dosegel dno in se bolj približal Trumpovemu načinu svetovne ureditve," je dejala slovenska evroposlanka Tanja Fajon (S&D). Po njenih besedah globalni dogovor, ki bo uradno sprejet decembra v Marakešu, ne odpira vrat za migracije, ne izenačuje migrantov z begunci in ni v nasprotju z mednarodnim in evropskim pravom: "Še več, dogovor ščiti interese držav in potrjuje njihovo suverenost glede upravljanja migracij. Dogovor je pragmatičen tudi glede najtežjih vprašanj ter vzpostavlja zdravo ravnovesje med pravicami držav in njihovimi splošnimi obveznostmi."

Tudi češki "ne" dogovoru
Potem ko so od dogovora odstopile ZDA in Avstralija, je svoj odstop napovedala Madžarska, nato še Avstrija in v ponedeljek še Bolgarija. Skeptični ostajata Češka in Hrvaška, zdaj pa dogovor zavrača tudi Češka. Premier Andrej Babiš je sporočil, da zavračajo dogovor, saj menijo, da deklaracija ne upošteva čeških prioritet, med katerimi je jasno razlikovanje med zakonitimi in nezakonitimi migranti. Prav tako v dokumentu po mnenju češke strani ni izrecno omenjeno, da so nezakonite migracije nezaželene.

Številni poslanci so v razpravi menili, da je sramotno, da Avstrija kot predsedujoča Svetu EU ni podprla dogovora. Več jih je menilo, da Avstrija zaradi tega ne bi smela govoriti v imenu EU-ja glede tega vprašanja. A državna sekretarka na avstrijskem notranjem ministrstvu Karoline Edtstadler jim je v imenu avstrijskega predsedstva sporočila le: "Skupnega stališča Unije ni".

Cilj dogovora ZN-a je vzpostavitev varnih, urejenih in rednih migracij. Vsebuje vrsto smernic in ukrepov, ki pa niso pravno zavezujoči. Bistvo dogovora so boljše mednarodno sodelovanja 193 držav članic ZN-a na področju upravljanja migracij ter standardi ravnanja s prebežniki.

V Strasbourgu neenotni glede dogovora ZN-a o migracijah