Notranji ministri evropskih in afriških držav v Bernu. Na sredini švicarska predsednica Simonetta Sommaruga, tunizijski minister za notranje zadeve Lofti Braham in evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Foto: EPA
Notranji ministri evropskih in afriških držav v Bernu. Na sredini švicarska predsednica Simonetta Sommaruga, tunizijski minister za notranje zadeve Lofti Braham in evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Foto: EPA
Migranti
Prebežniki in begunci, ki jih je pred obalo Libije rešila libijska obalna straža. Foto: EPA

Na sestanku v Bernu sodelujejo notranji ministri oz. predstavniki 13 evropskih in afriških držav t. i. kontaktne skupine srednjega Sredozemlja - Alžirije, Avstrije, Čada, Egipta, Francije, Italije, Libije, Malija, Malte, Nigra, Nemčije in Tunizije, Slovenijo pa zastopa veleposlanica v Švici Marta Kos Marko. Sodelujejo tudi predstavniki Združenih narodov, Evropske unije in Mednarodnega odbora Rdečega križa.

Na prejšnjih srečanjih te skupine v Rimu in Tunisu so govorili predvsem o tem, kako preprečevati prihode prek Sredozemskega morja v Evropo, danes pa je v ospredju pogovorov predvsem pomoč ljudem. V tem smislu so se ministri dogovorili, da bi bilo treba izboljšati dostop agencijam Združenih narodov in drugih človekoljubnih organizacij do beguncev in prebežnikov v taboriščih v Libiji. Tam je v precej slabih življenjskih razmerah ujetih več tisoč ljudi, ki so na poti v Evropo hoteli prečkati Sredozemsko morje.

Več tisoč ljudi pod nadzorom kriminalnih skupin
Tok prebežnikov se je močno omejil julija, ko je italijanska vlada sklenila dogovor z libijsko obalno stražo - domnevno pa tudi z lokalnimi milicami. Po ocenah Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) je okoli 17.000 ljudi zaprtih v centrih za pridržanje, kjer vladajo zelo ostre in nečloveške razmere. Več tisoč ljudi naj bi bilo pod nadzorom kriminalnih skupin.

Te napadajo prebežnike in begunce, jim kradejo denar in sredstva, jih izsiljujejo, posiljujejo in silijo v prostitucijo, opozarjajo humanitarne organizacije. "Po tej celotni migrantski poti poteka pravcata humanitarna tragedija," je ob začetku srečanja opozorila gostiteljica, švicarska predsednica Simonetta Sommaruga. "Nujno je, da pomembno zmanjšanje števila prebežnikov, ki prečkajo Sredozemsko morje, spremljajo tudi ukrepi za izboljšanje zaščite prebežnikov na začetkih njihove poti," je še dodala Sommaruga.

V Bernu so zato podprli pobudo, da bi izboljšali življenjske razmere in perspektivo v izvornih državah, iz katerih prihajajo prebežniki, da se sploh ne bi odločali za odhod. Ministri so se strinjali tudi, da bodo sodelovali pri izboljšanju policijskih kapacitet v afriških državah, da bi tako okrepili tudi boj proti trgovini z ljudmi. "Močno podpiramo tovrstni pristop," se je prek Twitterja že odzval vodja UNHCR-ja Filipo Grandi. Po poročanju DPA-ja, ki se sklicuje na neimenovanega visokega predstavnika UNHCR-ja, si prizadevajo, da bi dosegli preselitev prebežnikov iz Libije. Še do konca leta naj bi jih iz Libije preselili vsaj 500, najverjetneje v sosednji Niger.

Po padcu Gadafija v Libiji vlada kaos
Problematične so predvsem splošne razmere v Libiji, kjer po padcu samodržca Moamerja Gadafija leta 2011 vlada kaos. To bo tudi ena glavnih težav, kako uresničevati v Bernu sprejete odločitve. Slovenska veleposlanica Kos Markova je pri tem poudarila tudi pomen sodelovanja ne le z Libijo, ampak tudi z njenimi sosednjimi državami. Poudarila je, da zaradi prizadevanj za omejevanje migracij na eni poti obstaja možnost krepitve in preusmeritve prebežnikov na druge migracijske poti. Če želimo znatno vplivati na zmanjšanje nezakonitih migracij, preprečiti trgovino in tihotapljenje ljudi ter izboljšati mejno kontrolo, je ključno regionalno povezovanje in sodelovanje na politični in operativni ravni, kar prispeva tudi h krepitvi medsebojnega zaupanja, je povedala Kos Markova v Bernu.

Tudi Slovenija se zavzema, da bi bilo treba še več pozornosti usmeriti k onesposobitvi tihotapskih mrež trgovanja in tihotapljenja ljudi. Zato je treba nadaljevati izobraževanje in usposabljanje libijske obalne straže ter krepiti sodelovanje z lokalnimi skupnostmi s ciljem izboljšanja razmer v tamkajšnjih nastanitvenih centrih, so sporočili s slovenskega notranjega ministrstva.

Dodali so še, da bo Slovenija še naprej dejavno prispevala k različnim oblikam sodelovanja in pomoči z izvajanjem projekta premestitve. Kot poudarjajo na MNZ-ju, je uspešno realizirana že skoraj polovica obveznosti, ki jih je nase sprejela Slovenija. "Zavezani smo k projektu trajne preselitve, prispevali smo v skrbniški sklad za Afriko, dejavni pa smo tudi v operacijah agencij EU-ja," so pojasnili.