Espinosa se je avgusta skupaj s sinom predal policiji. Duterte je Espinoso in njegovega sina pozval, naj se predata sama, sicer bosta ubita, če se bosta upirala aretaciji, poroča Reuters. Foto: EPA
Espinosa se je avgusta skupaj s sinom predal policiji. Duterte je Espinoso in njegovega sina pozval, naj se predata sama, sicer bosta ubita, če se bosta upirala aretaciji, poroča Reuters. Foto: EPA

Po navedbah filipinske policije naj bi najprej Espinosa streljal na policiste, ki so v njegovi celici iskali orožje, poroča BBC. Policija je ubila tudi njegovega sojetnika, v njuni celici pa so našli dve pištoli ter zavojček, v katerem naj bi bili amfetamini, poroča Reuters. Po njegovi smrti so se pojavili pozivi k preiskavi, ki naj bi razjasnila okoliščine, predvsem ni jasno, kako je orožje končalo v njegovi celici in kako je izbruhnilo streljanje. Iz predsedniške palače so sporočili, da je njegova smrt "nesrečna" in da preiskava dogodka še poteka.

Espinosa se je avgusta na poziv Duterteja predal oblastem, ki so ga potem izpustile, 5. oktobra pa so ga aretirale in obtožile nezakonite posesti mamil.

Espinosa je drugi ubiti župan v dveh tednih. Predtem je na jugu države v domnevnem streljanju skupaj z devetimi varnostniki umrl Samsudin Dimaukom, župan mesta Datu Saudi Ampatuan, ki je bil zaradi svoje ljubezni do rožnate barve, celo mestna mošeja in mestna hiša sta rožnate barve, poznan kot "rožnati župan."

Smrt Espinose je zadnja odmevna akcija v neizprosnem boju filipinskih oblasti proti preprodajalcem in uživalcem mamil, ki ga je predsednik Rodrigo Duterte napovedal že v predvolilni kampanji. Pretekli teden so oblasti naznanile novo stopnjo v boju proti drogam, ki vključuje tudi župane in vodilne vodje mamilaških združb.

Od 30. junija, ko je Duterte prevzel predsedniško mesto, je bilo v povezavi z mamili po nekaterih podatkih ubitih okoli 4.000 ljudi, po drugih več kot 2.300. Predvolilna kampanja 71-letnega Duterteja je temeljila na njegovi obljubi, da bo preprečil, da bi Filipini postali narkodržava. Njegovi prijemi pri tem so naleteli na ostre kritike različnih človekoljubnih organizacij, močno pa so se ohladili tudi odnosi s sicer tradicionalno zaveznico ZDA.