V smeteh najpogosteje končajo zelenjava in sadje, pekarski izdelki ter ostanki hrane, torej kosil in drugih obrokov. Foto: EPA
V smeteh najpogosteje končajo zelenjava in sadje, pekarski izdelki ter ostanki hrane, torej kosil in drugih obrokov. Foto: EPA
V Evropi zavržemo sto milijonov ton hrane

Samo Nemci vsako leto v smeti zmečejo 11 milijonov ton hrane, največ gospodinjstva, ki tako letno v povprečju izgubijo 940 evrov, celotna Nemčija pa letno vrže stran 21,5 milijarde evrov, je za televizijski Dnevnik v Širokem kotu poročal dopisnik Boštjan Anžin.

Foodsharing je zadnja v vrsti nemških iniciativ, koncept pa je zelo preprost: kdor ima hrano, za katero ve, da jo bo moral vreči stran, se prek posebne aplikacije poveže z nekom, ki jo z veseljem sprejme. V smeteh najbolj pogosto končajo zelenjava in sadje, pekarski izdelki ter ostanki hrane, torej kosil in drugih obrokov.
Podarjene hrane se ne smeš sramovati
"Ko greš po nakupih in ti ostane višek jabolk, kot so recimo tale jabolka. Ker se odpravljam na dopust, je treba jabolka porabiti, saj bodo čez tri tedne pokvarjena. Vesela sem, da jih bo nekdo vzel in porabil," je dejala Sabine Deutscher, ki sodeluje v mreži Foodsharing.

Heike Grammer pa dodaja, da posameznikov ne sme biti sram, ker sprejmejo takšno hrano, saj bi jo sicer zavrgli: "Tega se moraš zavedati, ne smeš se počutiti neprijetno."
Živimo v preobilju
Za največ, 61 odstotkov hrane, ki jo vržejo stran v Nemčiji, so krivi zasebni potrošniki, za 17 odstotkov kantine, restavracije, kuhinje v bolnišnicah za enak delež tudi prehrambena industrija, za pet odstotkov ali 550.000 ton hrane pa trgovina.

"Živimo v preobilju, postali smo družba, v kateri je metanje hrane proč postalo nekaj običajnega," pravijo sodelavci Foodsharinga, ki za zdaj deluje v šestih mestih, kot pravijo pa svoje k spremembam lahko prispeva vsakdo, predvsem, da kupuje z glavo in ne z očmi.

V Evropi zavržemo sto milijonov ton hrane