Kolinda Grabar-Kitarović je prva hrvaška predsednica, ki je vzbudila tudi pozornost ameriške revije Forbes. Foto: EPA
Kolinda Grabar-Kitarović je prva hrvaška predsednica, ki je vzbudila tudi pozornost ameriške revije Forbes. Foto: EPA
Revija Forbes je nemško kanclerko Angelo Merkel uvrstila na sam vrh lestvice, revija Time pa jo je decembra lani razglasila za osebnost leta. Foto: Reuters/Time

Forbesova lestvica "najpametnejših in najbolj trdoživih poslovodij, podjetnic, vlagateljic, znanstvenic, filantropistk ter gospodarstvenic, ki zaznamujejo današnji čas", se med prvimi petimi najvplivnejšimi ženskami sveta ni spremenila: Angeli Merkel sledi nekdanja prva dama ZDA in zunanja ministrica Hillary Clinton, ki letos tekmuje za predsedniško nominacijo, pa predsednica ameriške centralne banke Janet Yellen. Na četrtem mestu je Melinda Gates, ki z možem Billom upravlja eno največjih dobrodelnih fundacij na svetu, na petem mestu pa direktorica General Motorsa Mary Barra.

Revija je lestvico oblikovala na podlagi štirih različnih parametrov: denar (BDP, neto vrednost ali prihodki podjetja), pojavnost v medijih, področje vpliva in vpliv, ki ga ima posameznica na svojem področju delovanja in zunaj njega.

Med prvo deseterico so še generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, izvršna direktorica Facebooka Sheryl Sandberg, sledita ji generalna direktorica YouTuba Susan Wojcicki in generalna direktorica Hewlett-Packarda Meg Whitman. Deseta je še ena Evropejka, predsednica uprave španske bančne skupine Santander Ana Patricia Botin.

Moč žensk se počasi krepi
Kot ugotavljajo pri Forbesu, se je od leta 2005 število vodilnih žensk v politiki več kot podvojilo. Izpostavljajo, da so v zadnjem letu v Tajvanu, Mjanmaru, Nepalu, na Hrvaškem, Mauritiusu in v Litvi izvolili ali ponovno izvolili predsednice. Tudi zato, da so lahko na lestvici dali več prostora vodilnim političarkam, so pri Forbesu oklestili kategorijo zvezdnic.

Na 46. mesto so tako uvrstili hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, pa južnokorejsko predsednico Park Geun Hje, ženo ameriškega predsednika Michelle Obama, ki je na 13. mestu, ter predsednico Čila Michelle Bachelet (18. mesto). Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je na 19. mestu, deset mest nižje je britanska kraljica Elizabeta II.

Na lestvici tudi tri vrhovne sodnice
Forbes je na 23. mesto najvplivnejših žensk uvrstil tri ameriške vrhovne sodnice, saj predstavljajo tretjino ameriškega vrhovnega sodišča, ki presoja o nekaterih najspornejših in pomembnih vprašanjih v sodstvu, kar jim daje precejšen vpliv.

Na lestvici so med drugim še generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije Margaret Chan, znova se je na njej znašla ameriška televizijska voditeljica Oprah Winfrey (21. mesto), Forbes je na lestvico uvrstil tudi odgovorni urednici medijskega podjetja Guardian Katharine Viner ter revije The Economist Zanny Minton Beddoes. Edina znanstvenica na lestvici je Italijanka Fabiola Gianotti, strokovnjakinja za fiziko delcev in generalna direktorica Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern).

Najmlajša na lestvici direktorica Yahooja
Najmlajša na lestvici je 41-letna generalna direktorica Yahooja Marissa Mayer. Med novinkami letošnje lestvice pa je sedem svetovnih voditeljic, dve filantropistki, pet generalnih direktoric, dve multimilijarderki, ena odgovorna urednica medija, dve vodilni v podjetju ter tri ameriške vrhovne sodnice, izpostavlja Forbes.