Pogled na dvorišče Velike mošeje v Meki, nabito polne z verniki. Foto: Reuters
Pogled na dvorišče Velike mošeje v Meki, nabito polne z verniki. Foto: Reuters
Postanek na poti. Foto: Reuters

Romarji se bodo morali ob tem spopasti z visokimi temperaturami, ki bi lahko presegle 40 stopinj Celzija.

Največ romarjev prihaja iz Egipta, Indije, Pakistana in Bangladeša. Kljub sporu med regionalnima silama Iranom in Savdsko Arabijo je Riad tudi letos dovolil, da se romanja udeležijo iranski romarji. Prihod so dovolili tudi Katarcem, čeprav sta Doha in Riad lani prekinila diplomatske stike.

Letošnjega romanja se v organizaciji slovenske islamske skupnosti udeležuje tudi 17 romarjev iz Slovenije.

Večina romarjev se je danes odpravila iz Meke v bližnjo dolino Mina, kjer bodo noč preživeli v ognjevarnih šotorih. Številni so se na osem kilometrov dolgo pot v hudi vročini odpravili peš, drugi pa z več tisoč avtobusi in avtomobili.

Zbor na gori Ararfat
Med petdnevnim romanjem se bodo zbrali na gori Arafat, kjer naj bi imel prerok Mohamed zadnjo pridigo. Vrhunec bo v torek, ko se začenja kurbanski bajram, ki se zaznamuje z obrednim kamenjanjem hudiča. Kurbanski bajram je poleg ramazanskega bajrama drugi najpomembnejši praznik za muslimane.

Za varnost bo letos skrbelo več deset tisoč varnostnikov. Med hadžem leta 2015 je namreč prišlo do množičnega prerivanja, med katerim je bilo do smrti poteptanih na stotine romarjev. Po uradnih podatkih savdskih oblasti je v tragediji umrlo 769 ljudi, po navedbah različnih medijev pa več kot 2000, med njimi je bilo po podatkih iranskih oblasti tudi več kot 460 Irancev.

Meka je najsvetejše muslimansko mesto, hadž pa eden od petih stebrov muslimanske vere. Koran predpisuje, da mora vsak polnoletni musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v rojstni kraj preroka Mohameda.