Istospolno usmerjenemu paru Antoniu Fernandezu in Luisu Delgadu je nadomestna mati v Mehiki rodila dvojčici, ki pa ju zaradi zakonodajnih zapletov nista mogla pripeljati v Španijo, saj nista dobili potnega lista. Foto: Reuters
Istospolno usmerjenemu paru Antoniu Fernandezu in Luisu Delgadu je nadomestna mati v Mehiki rodila dvojčici, ki pa ju zaradi zakonodajnih zapletov nista mogla pripeljati v Španijo, saj nista dobili potnega lista. Foto: Reuters
Čeprav mehiška zvezna država Tabasco, v kateri sta se dvojčici rodili, priznava nadomestno materinstvo, ga mehiško zunanje ministrstvo ne. V Španiji namreč velja zakonodaja, da lahko otrok, ki ga je v drugi državi rodila nadomestna mati, pride v Španijo le, če ta druga država prizna, da sta španski par biološka oče in mati otroka. Foto: Reuters
V nasprotju s komercialnim nadomestnim materinstvom obstaja tudi altruistično materinstvo, v katerem nadomestna mati donosi, rodi in odda otroka brez zahteve po plačilu storitve ali povrnitve stroškov, kot dejanje dobrote in sočutja, npr. ko je nadomestna mati sestra ženske, ki ne more imeti otrok. Foto: Reuters
Nadomestna mati na Tajskem Pataramon Džanbua je leta 2014 avstralskemu paru donosila dva otroka. Zdravniki so že med njeno nosečnostjo diagnosticirali, da ima eden izmed dvojčkov downov sindrom. Biološka starša sta zahtevala, da splavi, a je to zavrnila. Avstralska starša sta po porodu vzela le 'zdravo' dojenčico, Gammy, ki ima downov sindrom, pa ne. Primer je izzval veliko pozornost javnosti, ki je nasprotovala ravnanju staršev. Poleg tega pa je imela Gammy prirojeno srčno napako in resno okužbo pljuč, zato je potrebovalo operacijo. S pomočjo spletne kampanje so na Tajskem za njeno operacijo zbrali 82.291 evrov. Foto: Reuters
Nadomestno materinstvo
Po vsej Indiji je okoli 2.000 klinik za neplodnost, v katerih se rodi več kot 25.000 otrok na leto, od tega polovica staršem z Zahoda, poroča medicinska revija The Lancet (2012). Foto: Reuters

Novica je konec avgusta odjeknila bliskovito: indijska vlada je sprejela osnutek zakona, ki bi za tujce kriminaliziral nadomestno materinstvo v Indiji, hkrati pa postavil stroga merila, da bi lahko te storitve uporabili le tisti pari v Indiji, ki so poročeni najmanj pet let in ne morejo imeti otrok. Tujcem bi tako prepovedali, da bi jim v zameno za plačilo nadomestna mati v Indiji donosila in rodila otroka ter jim ga oddala v posvojitev. Parlamentarna razprava naj bi bila predvidoma novembra, če bo zakon takrat sprejet, bo začel veljati deset mesecev pozneje.

V nasprotju s komercialnim nadomestnim materinstvom obstaja tudi altruistično materinstvo, v katerem nadomestna mati donosi, rodi in odda otroka brez zahteve po plačilu storitve ali povrnitve stroškov, kot dejanje dobrote in sočutja, npr. ko je nadomestna mati sestra ženske, ki ne more imeti otrok.

Ko starši naročniki ne želijo vzeti otroka
Indijska zunanja ministrica Sušma Svaraj je odločitev vlade pojasnila z besedami, da želijo tako zaustaviti tujce, saj je bilo v preteklosti na tem izjemno neregulativnem trgu nemalo primerov zlorab; med drugim primeri zlorabljanja mater in otrok, nekateri starši naročniki otroka ne želijo vzeti, tudi zaradi težav s pridobitvijo vizumov, ali pa jih ne želijo vzeti zaradi invalidnosti, je poročal CNN. Takšen je bil primer tajske nadomestne matere, ki je avstralskemu paru rodila biološki deklici, dvojčici. Zdravniki so ji že v sedmem mesecu nosečnosti diagnosticirali, da ima ena deklica, Gammy, downov sindrom, zato so biološki starši zahtevali, da splavi. Tega ni hotela storiti in je obe deklici rodila, starši pa so vzeli le 'zdravo' deklico, kar je sprožilo vsesplošno ogorčenje skupnosti.

Izkoriščanje žensk ...
Ena izmed predlagateljic zakona v Indiji Soumja Svaminathan je navedla še en razlog za ukinitev nadomestnega materinstva – družbenega. Večina nadomestnih mater je namreč iz najnižjega kastnega sistema, kjer jih družine v revščini prisilijo v tovrstno dejanje. "Maternice naših žensk dobesedno uporabljajo kot tovarne za najem. Zato menimo, da je izjemnega pomena, da se ta zakon sprejme predvsem za zaščito žensk."

Komercialno nadomestno materinstvo in tudi gestacijsko nadomestno materinstvo (ko se ženski v maternico vstavi že oplojeno jajčece, ob tradicionalnem postopku pa daruje svojo spolno celico, ki jo nato oplodijo) je v Indiji uzakonjeno od leta 2002. Samo lani se je v tej industriji v Indiji obrnilo 1,76 milijarde evrov.

Nekatere klinike v Indiji so svoje poslovanje že preselile v Kambodžo, ki ima na tem področju izredno ohlapno zakonodajo, prav tako pa Indijke za vstop v državo ne potrebujejo vizumov. Po poročanju Al Džazire se bo tako v Kambodži ustvaril nov trg, na katerem bodo Indijke za nižje plačilo zahodnjakom rojevale otroke. V Kambodži že deluje več kot deset klinik iz Tajske, Nepala in Indije.

... ali vir njihovega zaslužka
Zagovorniki nadomestnega materinstva se seveda z odločitvijo zvezne vlade ne strinjajo. Raje kot da država storitev prepove, se nagibajo k predlogu uvedbe boljših regulativ. "To je bila odlična industrija. Od nje je imelo koristi na tisoče parov," je za CNN dejala zdravnica Rita Baši, sicer ustanoviteljica in direktorica ene najstarejših in najuglednejših klinik za umetno oploditev v Indiji, Mednarodnega centra za plodnost. "Če lahko ljudje pridejo v Indijo na operacijo katarakte (op. p.: izgubljanje prosojnosti očesne leče) ali srca, kaj je potem narobe s tem," se sprašuje zdravnica, ki je svojo kliniko odprla pred 25 leti v New Delhiju.

Tudi ena izmed nadomestnih mater, ki ni želela biti imenovana, ne razume, zakaj ima vlada s tem težave in želi prepovedati nekaj, kar je njen vir zaslužka, ki bo tudi njenim otrokom zagotovil lepšo prihodnost: "Vlada nam ne pomaga pri računih in stroških. Moj mož je delavec in na dan zasluži tri dolarje (2,64 evra), kaj lahko naredimo s tem denarjem?" Spet druga nadomestna mati v Centru za nadomestne matere v New Delhiju razlaga, da svoji hčerki ni mogla kupiti niti copat, tretja pa se čudi nad tem, kako mora nosečnica skrbeti za svoje telo: "Ko sem nosila svojega otroka, mi ni nihče povedal, kaj moram jesti in piti ter čemu se moram izogibati. To je zame skoraj kot šola za nosečnice," je dejala po poročanju Wall Street Journala.

Polovica otrok rojena parom z Zahoda
Po vsej Indiji je okoli 2.000 klinik za neplodnost, v katerih se rodi več kot 25.000 otrok na leto, od tega polovica staršem z Zahoda, poroča medicinska revija The Lancet (2012). Tovrstne klinike po mnenju kritikov izkoriščajo ženske, saj da izvajajo t. i. dejavnost najema maternice - nadomestne matere morajo med drugim v njih živeti devet mesecev in se v tem času odpovedati skrbi za svoje otroke. Prav tako pa so manj plačane kot tiste v ZDA.

Revija The Lancet navaja, da nadomestna mati v Indiji za svoje storitve prejme od 5.000 do 7.000 dolarjev (4.400-6.160 evrov), naročnika celotni stroški stanejo okoli 25.000 dolarjev ali 22.000 evrov (vključno pot, bivanje in vsi nastali stroški). Znesek je za indijske ženske, ki na letni ravni zaslužijo do 300 dolarjev (264 evrov), velik, a v primerjavi z nadomestnimi materami v ZDA majhen. V ZDA je zaslužek nadomestne matere med 18.000 in 25.000 dolarji in več (15.800-22.000 evrov), celotni stroški za starše naročnike pa med 50.000 in 250.000 dolarji (44.000-220.000 evrov).
Ob tem je zanimivo, da se je zdaj trend začel nekoliko spreminjati, saj vedno več žensk v ZDA prevzema vlogo nadomestnih mater, ki rodijo otroke bogatim staršem iz Kitajske, kjer tovrstna dejavnost ni dovoljena.


Fotografinja agencije Reuters Mansi Thapliyal je leta 2013 spremljala in dokumentirala dogajanje na centru za umetno oploditev Akankša IVF, kjer v času nosečnosti nosečnice tudi živijo: