Po bombardiranju se je nad otokom vil dim. Foto: EPA
Po bombardiranju se je nad otokom vil dim. Foto: EPA
Južnokorejski otok Jeonpjeong
Satelitska slika južnokorejskega otoka Jeonpjeong pred obstreljevanjem (zgornja slika) in po njem (spodnja slika). Foto: EPA
Pogovor z Blanko Doberšek
Svetovni odzivi na spopad
Spopad med Korejama

V severnokorejskem obstreljevanju otoka Jeonpjeong v bližini meje s Severno Korejo sta bila ubita dva južnokorejska marinca, 17 pa je bilo ranjenih. Ranjeni so bili tudi trije civilisti. Zagorelo naj bi od 60 do 70 hiš, prebivalce pa so med obstreljevanjem evakuirali v zaklonišča. Številni severnokorejski izstrelki so zadeli vojaško oporišče na otoku. Po bombardiranju je otok zajelo več požarov, ki so ušli izpod nadzora, na otoku pa je zmanjkalo električnega toka.

Južnokorejska vojska je potrdila, da je na bombardiranje odgovorila z ognjem, a več podrobnosti ni navedla. V zrak so se podali tudi južnokorejski lovci. Po eni uri se je medsebojno obstreljevanje končalo, zaradi incidenta pa so južnokorejske oborožene sile v najvišji pripravljenosti.

Severna Koreja je pozneje sporočila, da je Južna Koreja v bližini otoka Jeonpjeong izvajala vojaške vaje in da je začela obstreljevanje, zato so se odločili za odločen vojaški odgovor. Oblasti v Pjongjangu ob tem ne poročajo o posledicah južnokorejskega streljanja, Seul pa vse obtožbe zavrača.

Svetovalci na sejo v zaklonišče
Vlada v Seulu je že sklicala izredno sejo, svetovalci predsednika države Li Mjung Baka pa so se sešli v podzemnem zaklonišču v predsedniški rezidenci. Predsednik Li je povedal, da je bilo nedopustno, da je Severna Koreja streljala na civiliste na južnokorejskem otoku. "Neupravičeni napadi na civiliste so neodpustljivi," je povedal po srečanju.

Južnokorejski predsednik je povedal tudi, da si bo prizadeval preprečiti, da bi streljanje preraslo v večji spopad na Korejskem polotoku. Tiskovni predstavnik južnokorejskega predsednika je povedal, da preiskujejo morebitno povezanost tokratnega bombardiranja z nedavnimi južnokorejskimi vojaškimi vajami v bližini zahodne morske meje.

Izredna seja Varnostnega sveta v prihodnjih dneh
Južnokorejsko zunanje ministrstvo je zanikalo medijska poročanja, da je Seul incident prijavil Varnostnemu svetu Združenih narodov, a je neimenovani francoski diplomat povedal, da naj bi Varnostni svet Združenih narodov zaradi incidenta v dnevu ali dveh sklical izredno sejo. Severnokorejski predstavnik pri Združenih narodih je ob tem povedal, da bi se morali severna in južna soseda o incidentu pogovarjati sami, brez vpletanja Varnostnega sveta.

ZDA stojijo ob strani zaveznici
Na novo stopnjevanje napetosti so se že odzvali tudi v mednarodni skupnosti. Bela hiša je napad obsodila in Severno Korejo pozvala, naj opusti bojevito držo, ZDA pa so znova ponovile svojo zavezo, da bodo branile svojo zaveznico na Korejskem polotoku. Z južnokorejskim predsednikom Lijem se bo o zadnjem napadu v kratkem pogovarjal tudi ameriški predsednik Barack Obama, so sporočili iz Bele hiše. Obama je incident označil za "nezaslišano in provokativno dejanje" ter izrazil prepričanje, da Severna Koreja ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Kitajska in ZDA se strinjajo, da je bilo severnokorejsko obstreljevanje južnokorejskega otoka zelo nezaželeno. "Strinjamo se, da je tovrsten konflikt zelo nezaželen in zato obe strani pozivamo, naj se vzdržita nadaljnjih konfrontacij," je po pogovoru s predstavniki kitajskega zunanjega ministrstva povedal Stephen Bosworth, ameriški odposlanec za Severno Korejo.

Rusija v incidentu vidi "ogromno nevarnost" za stopnjevanje spopadov na Korejskem polotoku po severnokorejskem napadu na južnokorejski otok, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je pozval k takojšnjemu prenehanju vseh napadov.

Pred otokom napad na ladjo
Spopad na južnokorejskem otoku ob še vedno sporni meji s severno sosedo se je zgodil dan po tem, ko se je razvedelo, da ima Severna Koreja nov in sodoben jedrski objekt za bogatenje urana.

To ni prvi letošnji večji vojaški incident, saj je maja domnevni severnokorejski torpedo zadel južnokorejsko vojaško ladjo, ubitih pa je bilo 46 mornarjev. Pjongjang je zanikal vpletenost v potopitev ladje, čeprav je mednarodna preiskava pokazala, da so se ostanki torpeda ujemali s torpedi, ki jih uporablja severnokorejska vojska.

Južna in Severna Koreja sta uradno še vedno v vojni, saj se je korejska vojna leta 1953 končala le s premirjem in brez mirovnega sporazuma. Kopenska meja med obema država tako ostaja ena najbolj zastraženih in utrjenih na svetu. Morska meja na zahodu Korejskega polotoka je bila v preteklosti že večkrat prizorišče strelskih obračunov.

Pogovor z Blanko Doberšek
Svetovni odzivi na spopad
Spopad med Korejama