Paradi je sledila državna proslava, na kateri sta spregovorila predsednica države Atifete Jahjaga in premier Hashim Thaci. "Gradimo vizijo za našo novo državo, vizijo o (njeni) evroatlantski prihodnosti. Prizadevamo si, da bo Kosovo članica Evropske unije v trajnem prijateljstvu z Združenimi državami Amerike," je dejala kosovska predsednica in dodala: "Republika Kosovo sledi politiki dobrososedskih odnosov. Spoštujemo integriteto in suverenost vseh drugih držav."

Premier Thaci pa je na slovesnosti dejal, da so sanje številnih prejšnjih rodov o neodvisnosti Kosova zdaj stvarnost, ki jo je priznala več kot polovica članic Združenih narodov. "Naša vizija je, da v bližnji prihodnosti postanemo članica Nata. Republika Kosovo je na pravi poti v smeri priključevanja Evropski uniji," je še dodal.

Državo priznalo 98 držav
V Prištini so s ponosom sporočili, da se je spisku držav, ki so že priznale najmlajšo evropsko državo, pridružil Egipt. Ocenjujejo namreč, da je to priznanje izrednega pomena, saj odpira vrata priznanjem preostalih članic Organizacije islamskega sodelovanja.

Spomnimo, albanski prebivalci Kosova so ob podpori zahodnih držav leta 2008 razglasili neodvisnost. Danes Kosovo priznava skoraj polovica držav sveta - natančneje, 98, a država zaradi nasprotovanja Rusije, ki je stalna članica Varnostnega sveta, še ni postala članica Združenih narodov. Gospodarsko stanje ni rožnato, saj velja za eno najrevnejših držav stare celine, razmere na severu Kosova, kjer živi srbska manjšina, pa so še vedno napete.

Pogovori na najvišji ravni
Kljub temu se tako Beograd kot Priština zavedata, da brez pogovorov in sodelovanja ne bo šlo, saj bi obe državi od tega imeli koristi. Že nekaj časa potekajo tudi pogovori na najvišji, premierski ravni, in prav 19. februarja se bosta v Bruslju pod pokroviteljstvom Evropske unije znova srečala oba premierja, Hashim Thaci in Ivica Dačić.

Na zadnjem takšnem srečanju sta ob posredovanju visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Catherine Ashton dosegla dogovor glede plačevanja carin na mejnih prehodih, prvič pa sta resno razpravljala tudi o posebnem statusu severnega dela Kosova. Dialog Beograda in Prištine pod okriljem Evropske unije se je začel marca leta 2011 in je do februarja lani potekal na nižji ravni, od oktobra pa na premierski ravni. V devetih krogih na nižji ravni je prinesel sedem sporazumov: o svobodi gibanja, matičnih knjigah, priznavanju diplom, carinskih pečatih, katastrih, mejnih prehodih in sodelovanju Kosova na regionalnih srečanjih.

Vidno in trajno izboljšanje odnosov je tako za Srbijo kot za Kosovo pogoj za napredek na poti v Unijo - za Srbijo za začetek pristopnih pogajanj, za Kosovo, katerega samostojnosti pet članic Unije še vedno ne priznava, pa za začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. Beograd načrtuje, da bi lahko dobil datum začetka pogajanj do začetka julija.

Na Kosovu je sicer še vedno navzočih 6.000 pripadnikov Natovih mirovnih sil, najhujši oviri za boljše življenje 1,7 milijona ljudi pa so napetosti na severu in sloves države z visoko stopnjo organiziranega kriminala. "Vse, kar nam ostane, je, da smo ponosni na vse mlade ljudi, ki živijo na Kosovu, in da ne izgubimo upanja v prihodnost. Je pa sramotno, da naši politiki vozijo avtomobile, vredne 50.000 evrov, medtem ko veliko prebivalstva nima niti za hrano," je opozoril Gazmend Gjonbalaj, inženir z diplomo iz ZDA.