Vaša ocena: 
Ocena 3,9 od 8 glasov
Ocenite to novico!
| Patriotizem, in ne komunizem, me je navdahnil. | ||
| Ho Ši Minh | ||
Pred 40 leti je umrl vietnamski komunistični voditelji Ho Ši Minh. Danes spomin nanj vse bolj bledi.
"Velika žrtev in bleščeča morala revolucionarja ostajata sonce, ki osvetljuje pot naroda," že nekaj dni doni iz zvočnikov na ulicah vietnamskih mest, vendar pa se le malo dotakne mladih Vietnamcev, ki predstavljajo več kot polovico prebivalstva in prisegajo na vrednote tržnega kapitalizma. Kar 51 odstotkov Vietnamcev je mlajših od 30 let, kar pomeni, da so se rodili po koncu vojne z ZDA in svoje življenje preživeli v času hitrega gospodarskega napredka.
Datum smrti revolucionarnega voditelja je bil dolgo časa predmet poigravanja, saj so oblasti sprva trdile, da je umrl 3. septembra 1969, da ne bi skazile slavja o ob dnevu neodvisnosti, ki ga praznujejo 2. septembra. No, pred 20 leti je komunistična partija le uradno razglasila, da je "striček Ho", kot nekdanjega voditelja imenujejo Vietnamci, umrl 2. septembra 1969.
Ho Ši Minh je vodil osvobodilni boj proti francoskim kolonizatorjem, ki so jih pregnali leta 1954, ko je ta azijska država tudi razpadla na dva dela in sledili sta še dve desetletji vojne med komunističnim severnim in prozahodnim južnim delom.
Ho, ki je nekaj let tudi preživel v ZDA, je bil bolj kot s komunistično prežet z nacionalistično ideologijo, a ameriški strah pred "rdečo pošastjo" je bil med hladno vojno vseeno prevelik, zaradi česar po francoskem umiku niso hoteli tvegati padca še ene države pod sovjetski vpliv in so od Francozov prevzeli podporo marionetnemu režimu v južnem delu.
Ameriški odnos naj bi Hoja preganjal vseskozi in pred smrtjo naj bi dvema ameriškima novinarjema dejal: "Mislim, da poznam Američane in ne razmumem, kako lahko podpirajo njihovo vlogo v tej vojni? Ali je Kip svobode obrnjen na glavo?"
Umik ZDA šest let po smrti
Po Hojevi smrti v 79 letu starosti se je Severni Vietnam še šest let boril proti ameriškim silam in njihovim zaveznikom na jugu države. Američani so nato le umaknili in država se je leta 1975 znova združila.
Med vojno so komunistične oblasti kar šestkrat preselile Hojevo truplo, ki danes leži v mavzoleju v središču Hanoja in je ena od glavnih turističnih atrakcij za obiskovalce iz domovine in tujine. Leta 2006 se je komunističnemu voditelju prišel pokloniti tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton.
Americani pa so se umaknili, ker so enostavno izgubili.
Drugač pa je vojne u vietnamu blo konc ker so se Vietnam, Sovietska zveza in Kitajska skregali in amerika je vidla da s njenimi dominami ne bo nič in da se vietnamci ne borijo tolk za komunizem kot za narodno suverenost.
Dr. Kumrovec - res ne razumem zakaj pises o stvareh o katerih nimas blage veze. Beda?!! Kaksna beda je v V.namu? Teror?! V.nam je dozivel teror Japoncev, Francozov, Americanov, Kitajcev. Vsi so napadli V.nam. V.nam je napadel le Kambodzo oz. Pol Pota, da ga je vrgel z oblasti, ker je sel "malo" predalec.
Prosim, Dr. Kumrovec, ce ne ves za kaj se gre, ne govori neumnosti, samo da trosis tvoje ideje.
Vojno vedno zagrešijo američani pod raznoraznimi pretvezami.
Pa še lepo jim je povedal.. "Mislim, da poznam Američane in ne razmumem, kako lahko podpirajo njihovo vlogo v tej vojni? Ali je Kip svobode obrnjen na glavo?"