Poudarki

• Ko bi tudi v diplomaciji "neslo" kot v Planici

Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 5,0 od 5 glasov Ocenite to novico!

Sprehod po pogovorih na Brdu pri Kranju. Konferenci je spodletelo, da bi za isto mizo posedla predstavnike Srbije in Kosova. Foto: Reuters

Dodaj v

Tweet

Facebook

Foto: Najprej skoči, potem reci hop!

Teden se je začel z napovedjo "krize zgodovinskih razsežnosti" med Izraelom in ZDA, nato pa je v ospredje prišlo "tračarjenje" o tem, kdo in pod kakšnimi pogoji bo prišel na Brdo pri Kranju.

Med tradicionalnima zaveznikoma Izraelom in Washingtonom se je vnela besedna vojna, potem ko je neposredno pred obiskom ameriškega podpredsednika Joea Bidna v Jeruzalemu Izrael napovedal, da bo v vzhodnem Jeruzalemu začel graditi 1.600 stanovanj za judovske naseljence. ZDA in druga mednarodna skupnost so temu ostro nasprotovali, pojavili so se tudi tako "usodni" stavki kot na primer, da so izraelske vezi z Američani v najgloblji krizi po letu 1975, nato pa je ameriška diplomacija umirila konje. Tako Hillary Clinton kot Barack Obama sta hitela zatrjevati, da je normalno, da se državi ne moreta strinjati v vsem in da dvostranski odnosi ostajajo globoki, trdni in neomajni.

Druga velika tema pa se je dogaja "na našem pragu". To je bilo usoda konference o Zahodnem Balkanu, ki sta si jo Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor zamislila na januarskem srečanju v Kranjski Gori. Srečanje bi lahko za slovensko diplomacijo predstavljalo veliki met, če se ne bi prav do zadnjega dne ugibalo in v pogojnikih pisalo o tem, kakšna bo udeležba. Zapletlo se je s srbskim predsednikom Borisom Tadićem, ki je zahteval, da se Kosovo predstavlja z imenom Kosovo-Unmik, kar bi pomenilo, da ostaja del Srbije. Priština seveda ni želela o tem ničesar slišati. Razplet: v okrnjeni zasedbi je konferenca vendarle potekala, a njen domet ne bo prav daljnosežen.

Na konferenci "Skupaj za Evropsko unijo: Prispevek Zahodnega Balkana k evropski prihodnosti", ki sta jo skupaj organizirali Slovenija in Hrvaška, so tisti, ki so prišli, po koncu pogovorov sprejeli deklaracijo, v kateri so izrazili odločenost, da se bodo redno sestajali v okviru Brdo procesa, se medsebojno podpirali in izmenjevali izkušnje, pridobljene med procesi vključevanja. Pozdravili so tudi srečanje EU - Zahodni Balkan na visoki ravni, ki ga je napovedalo špansko predsedstvo EU-ja. Foto: Reuters

Kljub obiskom visokih predstavnikov v Gazi streli niso potihnili. Med obiskom visoke predstavnice za zunanjo politiko EU-ja Catherine Ashton je iz Gaze na Izrael priletela raketa in ubila enega človeka. Izrael seveda ni ostal dolžan. Po Ashtonovi je obubožano Gazo, ki se bori z izraelsko blokado, obiskal tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Foto: Reuters

V tem tednu je prišlo na dan še več spolnih zlorab, ki so jih zagrešili katoliški duhovniki. Dogajale so se tudi v benediktinski opatiji Einsiedeln (na fotografiji) v Nemčiji. Papež Benedikt XVI. se je v težko pričakovanem pismu, namenjenem žrtvam tovrstnih zlorab na Irskem, sicer opravičil in zapisal, da je škandal oslabil vero in škodoval ugledu Rimskokatoliške cerkve, odstopa irskih škofov pa ni zahteval. Foto: Reuters

V Dohi poteka konferenca o mednarodni trgovini z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, na kateri razpravljajo o prepovedi ali omejitvi trgovine z redkimi vrstami, kot so morski psi, korale, sloni, tigri in severni medvedi. Delegati pa niso prepovedali trgovanja z modroplavutim tunom. Po pričakovanju so proti prepovedi glasovali Japonci, ki so veliki ljubitelji sušija. Foto: Reuters

Privrženci odstavljenega tajskega premierja Taksina Šinavatre so se odločili za sporno in zelo odmevno potezo, ko so med protesti pred vladno poslopje zlili na litre svoje krvi. Protestnik je s krvjo narisal tudi Spomenik demokraciji. 'Rdečesrajčniki' zahtevajo odstop vlade premiera Abhisita Vedžadžive. Foto: Reuters

Svet ne sme pozabiti na porušeni Haiti, ki mu je potres 12. januarja letos povsem spremenil podobo in ga pahnil v brezup in pomanjkanje. Pripravlja se mednarodna donatorska konferenca za to srednjeameriško državo, na kateri želijo v 18 mesecih zbrati skoraj štiri milijarde ameriških dolarjev pomoči. Haitijska vlada sicer ocenjuje, da bo obnova po katastrofalnem potresu stala 11,5 milijarde dolarjev, po najbolj pesimističnih napovedih nekaterih ekonomistov pa bi lahko ta številka narasla tudi na 14 milijard. Foto: Reuters

Vsakdan filipinskih otrok - kopanje v onesnaženem in z odpadki napolnjenem zalivu v prestolnici Manila. Strokovnjaki ob svetovnem dnevu voda, ki bo v ponedeljek, opozarjajo, da kar milijarda Zemljanov nima dostopa do čiste vode. Foto: Reuters

V Madridu je ob dnevu mednarodnega boja za odpravo rasne diskriminacije potekal shod, ki ga je pripravila organizacija Amnesty International. Foto: Reuters

Več kot 300 milijonov Irancev in prebivalcev osrednje Azije ter Kavkaza je vstopilo v leto 1389 po iranskem koledarju. Gre za 13-dnevni festival navruz, ki ima več kot 2.000-letno tradicijo, pozneje pa so ga začeli povezovati z islamom. Ob novem letu so v kirgizijski prestolnici Biškek pripravili tradicionalne igre Kok-boru. Foto: Reuters

17. marca pa se je svet odel v zeleno barvo, saj so Irci v domovini in množice, ki živijo zunaj matične domovine, praznovali dan svetega Patrika. Ena izmed parad, na kateri so bili sodelujoči tudi na štirih tačkah, je potekala v Moskvi. Foto: Reuters

Potem ko smo 1. marca dočakali meteorološko pomlad, je 20. marca ob 18.32 nastopilo pomladno enakonočje, z njim pa tudi astronomska pomlad. Enakonočje sicer nastopi dvakrat letno, okoli 21. marca, ko je na severni polobli pomladno enakonočje in začetek pomladi, medtem ko je na južni polobli obratno, ter okoli 23. septembra, ko je na severni polobli jesensko enakonočje in začetek jeseni, na južni polobli pa obratno. Foto: Reuters

Ime Planice pa so znova ponesli v svet najboljši letalci na smučeh, ki so se pomerili na svetovnem prvenstvu. Planica je znova dokazala, da je mnogo več kot le še ena prireditev, saj gre za pravi športni praznik, ki si ga je samo v soboto ogledalo več kot 35.000 ljudi. Večina je seveda stiskala pesti za slovenskega 'orla' Roberta Kranjca, ki je ob koncu osvojil dobro peto mesto. Foto: Reuters