Prebivalci DR Konga so kljub vsem težavam in nasilju, s katerim se spopadajo, ponosni na svojo neodvisnost. Foto: Reuters
Prebivalci DR Konga so kljub vsem težavam in nasilju, s katerim se spopadajo, ponosni na svojo neodvisnost. Foto: Reuters
Joseph Kabila, belgijski kralj Albert II. in kraljica Paola
Slovesnosti se je udeležil tudi belgijski kralj Albert II. Foto: Reuters

Osrednji dogodek praznovanj ob 50. obletnici neodvisnosti Demokratične republike Kongo od Belgije predstavlja velika vojaška parada v prestolnici Kinšasa, ki so jo ob predsedniku Josephu Kabili spremljali še generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, belgijski kralj Albert II. in številni drugi monarhi in vodje vlad.

Leopold II. vladal s trdo roko
(Belgijski) Kongo je postal sinonim za brutalnost med vladavino belgijskega kralja Leopolda II., ki je državo izkoriščal kot svoj zasebni fevd, preden jo je prepustil Belgiji. Med njegovo vladavino naj bi umrlo med 10 in 20 milijonov Kongovcev. Neodvisnosti je sledilo prelivanje krvi, med katerim je skušala mlada država zatreti odcepitveno gibanje v bogati regiji Katanga.

Mobutu Sese Seko vladal tri desetletja
Večji del postkolonialne zgodovine DR Kongo je zaznamoval skorumpirani režim Josepha Mobutuja Sese Seka, ki je na oblast prišel z državnim udarom leta 1965 in državi vladal 32 let. Izropal je naravna bogastva Konga in si nabral velikansko osebno premoženje. Mobutuja je odstranil Laurent Kabila in spremenil ime države iz Zaira v DR Kongo. Leta 2001 ga je ustrelil eden izmed njegovih osebnih stražarjev, zamenjal pa ga je sin Joseph.

Revščina kljub bogastvu naravnih virov
Z zlatom, bakrom, kobaltom in diamanti bogata afriška država je danes ena najrevnejših na svetu. Visok davek je zahtevala državljanska vojna, ki je državo pretresala med letoma 1998 in 2003, vanjo pa so se zapletle še sosednje države. Vojna se je končala, ko so nasprotne strani podpisale dogovor o začasni ustavi in prehodni vladi. Predvsem zaradi lakote in bolezni je umrlo okoli 5,4 milijona ljudi. Nasilje se je ponekod nadaljevalo tudi pred volitvami leta 2006, na katerih je slavil demokratično izvoljen Joseph Kabila.

Kabila "kaže avtoritarno smer"
Kabila je državi prinesel določeno stabilnost, a približno dve tretjini od 68 milijonov prebivalcev mora še vedno preživeti s približno evrom na dan. Kabila se spopada s kritikami na račun svojega vladanja ter stanja človekovih pravic in gospodarstva v državi. Mednarodna nevladna organizacija International Crisis Group je aprila opozorila, da Kabila "jasno kaže avtoritarno smer" vladanja.

Kljub podpori največje misije ZN-a do zdaj vlada le s težavo obvladuje lokalne in tuje uporniške skupine. V začetku leta 2009 je Kabila Ugandi in Ruandi dovolil, da sta na ozemlje DR Konga poslali svoji vojski, da bi pomagali ujeti upornike iz Gospodove odporniške vojske (LRA) in ruandske hutujske upornike (FDLR). Operacije so se končale z velikim številom civilnih žrtev.

ZN opozarja pred uporniki
Združeni narodi opozarjajo na nevarnost oboroženih skupin, vse pogosteje prihaja do novačenja otrok ter še posebej spolnega nasilja nad civilisti. Zaradi pritiska vlade ZN zmanjšuje svojo mirovno misijo v DR Kongu, a opozarja, da bi prehiter umik mirovnikov spodbudil nasilje uporniških skupin nad civilisti.

Po opozorilih ZN-a se DR Kongo spopada tudi z eno najhujših humanitarnih kriz na svetu, saj je prebivalstvo na nekaterih območjih kronično podhranjeno.