"Esebsi je v prednosti pred Marzukijem," je na novinarski konferenci, ki jo je v živo prenašala televizija, dejal vodja njegovega volilnega tabora Moncen Marzuk. Konkretnejših podatkov ni navedel. Temu oporekajo v taboru Marzukija. Kot je za novinarje dejal vodja njegove kampanje Adnen Mancer, je izid izjemno tesen, razlika naj bi bila nekaj tisoč glasov. Poleg tega je nasprotnemu taboru očital več sto kršitev.

Volilna komisija naj bi izide prvih svobodnih in neposrednih predsedniških volitev v državi sporočila šele v ponedeljek zvečer. Za favorita volitev je veljal prav Al Sebsi, ki je že v prvem krogu konec novembra dobil približno šest odstotnih točk glasov več kot Marzuki. Ta je tokrat računal tudi na podporo islamistov.

Konec večletne tranzicije
88-letni Al Sebsi je vodja zavezništva Nida Tunis, zmagovalca oktobrskih parlamentarnih volitev, ki združuje liberalne in sekularne sile, prav tako pa privržence dolgoletnega avtoritarnega voditelja Tunizije Zineja El Abidina Ben Alija. Tega je leta 2011 odnesla arabska pomlad. Po revoluciji je bil Al Sebsi več mesecev predsednik vlade.

Marzukija, nekdanjega aktivista za človekove pravice, pa je ustavodajna skupščina po revoluciji decembra 2011 izvolila za začasnega predsednika.

Strah pred družbenimi nemiri
Predsedniške volitve mnogi razumejo kot konec večletne nemirne politične tranzicije. A kdor koli se bo izkazal za zmagovalca, se bo moral spopasti z nizom izzivov. Tunizijsko gospodarstvo po letih tranzicije le počasi okreva, pojavljajo se skrbi, da bo visoka brezposelnost sprožila družbene nemire. Analitiki opozarjajo, da nekaterih temeljnih sprožilcev revolucije - revščine in brezposelnosti - v Tuniziji še niso odpravili.

Še pred zoro in odprtjem volišč so sicer varnostne sile ubile napadalca in zajele še tri druge, ki so napadli vojake v osrednjem delu države. Vojaki so tam varovali šolo, v kateri je bil shranjen volilni material, so sporočili z obrambnega ministrstva. Menijo sicer, da za napad niso odgovorni džihadisti, ki so pozvali k bojkotu volitev in zagrozili z napadi na politike.

V sredo so namreč prav džihadisti prevzeli odgovornost za umor dveh vidnih sekularnih politikov leta 2013 in posvarili pred novimi napadi na politike in varnostne sile. Za varnost je tako danes po vsej državi skrbelo več deset tisoč pripadnikov varnostnih sil.