Total je zelo ranljiv do ameriških kazni, saj ima v ZDA veliko premoženja. Foto: Reuters
Total je zelo ranljiv do ameriških kazni, saj ima v ZDA veliko premoženja. Foto: Reuters
Iran
Nujno potrebna vlaganja v obnovo iranske energetske infrastrukture so bila ključni motivator za odločitev Irana k sprejemu jedrskega sporazuma. Foto: Reuters

Kot so v ponedeljek sporočili v Totalu, ameriške oblasti francoskega podjetja kljub podpori francoskih oblasti in EU-ja niso želele izločiti iz sankcij, zato so Teheran obvestili o svojem odstopu od pogodbe.

"Total je uradno odstopil od sporazuma o razvoju 11. faze Južnega Parsa," je dejal iranski minister za nafto Bidžan Namdar Zanganeh, ki je ob tem poudaril slabo stanje iranske naftne in plinske infrastrukture. Ta je po ministrovih besedah "izrabljena" in potrebna obnove, ki pa si je Iran ne more privoščiti.

Sporazum bi pomenil, da bi v Iran prinesli najsodobnejšo tehnologijo za črpanje zemeljskega plina, ki bi jo lahko Iran potem uporabil tudi na okoliških poljih, poroča Al Džazira.

Minister Zanganeh je dejal, da že iščejo nadomestnega partnerja. Kot ocenjuje energetski analitik v Londonu Homayoun Falakshahi, ni verjetno, da bi lahko kitajsko podjetje ali kakšno iz Irana prevzelo projekt. Total bi namreč prinesel povsem novo tehnologijo, ki omogoča, da bi plin stiskali z elektriko. Ob tem je težava tudi, da bi projekt zahteval ogromne ploščadi. Iran lahko zgradi do 7.000-tonske ploščadi, v okviru projekta pa bi zgradili 20.000-tonske.

Odstop ZDA od sporazuma slab tako za Iran kot druge
ZDA so maja sporočile, da odstopajo od večstranskega jedrskega sporazuma z Iranom iz leta 2015 in da bodo v dveh fazah uvedle nove sankcije zoper to državo, in sicer avgusta in novembra, pri čemer je tarča druge faze ključni naftni in plinski sektor.

Ravno nujno potrebna vlaganja v obnovo iranske energetske infrastrukture so bila ključni motivator za odločitev Irana k sprejemu jedrskega sporazuma. Nekateri konservativci v Iranu sicer nasprotujejo tujemu vlaganju v strateški energetski sektor. Po sprejemu jedrskega sporazuma je bil sporazum s Totalom sicer edini večji vlagateljski projekt, ki so ga sklenili v Iranu.

Total ima v ZDA 10 milijard dolarjev premoženja, ameriške banke pa so udeležene v 90 odstotkih finančnih operacij podjetja, zaradi česar bi bil Total zelo izpostavljen ameriškim kaznim zaradi poslovanja v Iranu.