Brez ruskega predsednika Vladimirja Putina bi bili lahko ogroženi cilji skupine G20. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Brez ruskega predsednika Vladimirja Putina bi bili lahko ogroženi cilji skupine G20. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Putin ob prihodu na vrh G20. Foto: Reuters
G20
Največ pozornosti tamkajšnjih medijev je namenjene Vladimirju Putinu - tudi zaradi še vedno nerazjasnjenih okoliščin letalske tragedije MH17. Na krovu sestreljenega malezijskega letala je bilo 27 avstralskih državljanov. Foto: EPA
Obama med pogovorom z nemško kanclerko Angelo Merkel. Foto: Reuters
Putina ujezili zahodni voditelji
Na vrhu G20 tudi o eboli in krizi v Ukrajini

Če se bodo napovedi uresničile, bodo ogroženi cilji vrha v Brisbanu doseči dogovor o strategiji, ki naj bi v prihodnjih petih letih zagotovila dve odstotni točki višjo rast svetovnega BDP-ja od predvidene ter prinesla dodatni dve milijardi dolarjev in na milijone novih delovnih mest.

Poleg tega naj bi voditelji 20 držav, ki skupaj predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine, dosegli pomembne dogovore tudi na drugih področjih, kot je npr. boj proti eboli, pa tudi proti podnebnim spremembam.

"Predsednik bo odšel, ko bo delo končano"
Prvi dan vrha je namreč potekal predvsem v znamenju krize v Ukrajini, saj se je ruski predsednik soočal z grožnjami o dodatnih zaostritvenih sankcijah, če ne bo prekinil podpiranja proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine in poskrbel za umiritev razmer. To naj bi bil tudi glavni razlog, da Putin razmišlja o odhodu iz Brisbana.

A Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je nemudoma zanikal ugibanja o predsednikovem predčasnem odhodu. "Vrh G20 se bo zaključil v nedeljo. Predsednik pa bo odšel, ko bo vse delo opravljeno," je Peskov povedal za ruske medije. Ob tem je zanikal, da naj bi Putin načrte spreminjal zaradi pritiskov zahodnih voditeljev. "Na vseh dvostranskih srečanjih je beseda tekla o sankcijah, a nihče ne izvaja pritiskov," je še zatrdil Peskov.

Obama zavrnil srečanje s Putinom
S Putinom so se sicer danes sestali voditelji Združenega kraljestva, Francije, Italije in Nemčije. Ni pa predvideno njegovo srečanje s predsednikom ZDA Barackom Obamo, ki je ocenil, "da Rusija izvaja agresijo nad Ukrajino", kar je po njegovih besedah "resna grožnja svetu".

Kot je potrdil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, so se pogovori z britanskim premierjem Davidom Cameronom, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, italijanskim premierjem Matteom Renzijem in nazadnje tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel vrteli predvsem okoli ukrajinske krize. Srečanje Putina z Merklovo na štiri oči pa da je bilo "presenetljivo dolgo".

Boj proti eboli
Ukrajina pa ni bila edina tema prvega dneva vrha. Voditelji G20 so se zavezali, da bodo storili vse, da bi zatrli smrtonosno epidemijo ebole, ki pustoši po zahodu Afrike. V sporočilu, ki je sledilo pozivu Združenih narodov, naj okrepijo svoje napore za boj proti eboli, so obljubili pomoč pri zajezitvi epidemije ter zatrdili, da bodo zagnali srednjeročne gospodarske in humanitarne projekte z ugodnimi posledicami. "Delili bomo svoje izkušnje uspešnega boja proti eboli s partnerji. Med drugim bomo promovirali varne pogoje za zdravstvene in humanitarne delavce ter njihovo usposabljanje," so še zapisali.

Predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim je ta teden sicer pozval k ustanovitvi milijardnega sklada za izredne izdatke, da bi tako zagotovili takojšnjo pomoč ob zdravstvenih grožnjah, kot je na primer ebola. A o tem na vrhu G20 ni bilo govora.

Obama o skupnih zavezništvih
Na prvem dnevu vrha je odmevala tudi Obamova napoved, da bodo ZDA v sklad ZN-om za boj proti podnebnim spremembam prispevale tri milijarde dolarjev. Prispevek je ameriški predsednik označil kot pomembno potezo njegove države v boju proti globalnemu segrevanju. Sklad naj bi revnejšim državam pomagal pri izgradnji okolju prijazne industrije. Denar naj bi šel tudi za gradnjo energetsko varčne infrastrukture in opozorilne sisteme pred podnebnimi katastrofami.

Ameriški predsednik se je namreč s kitajskim kolegom Ši Džinpingom v sredo v Pekingu dogovoril, da bodo ZDA do leta 2025 zmanjšale svoje izpuste za od 26 do 28 odstotkov glede na leto 2005, Kitajska pa je napovedala, da bodo njeni izpusti vrhunec dosegli leta 2030.

Vrh G20 izkoristili za okrcanje Azije
V svojem govoru je dejal, da varnost Azije ne sme temeljiti na ustrahovanju večjih narodov manjših, varnost v regiji pa mora sloneti na skupnih zavezništvih. Omenil je tudi podnebno problematiko in napovedal tri milijarde dolarjev prispevka v sklad ZN-a za boj proti podnebnim spremembam. "Dogovor med ZDA in Kitajsko glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov dokazuje, da je celosten dogovor glede podnebnih sprememb mogoč. Če so se lahko dogovorile ZDA in Kitajska, potem se lahko tudi svet - to lahko dosežemo."

Kako pospešiti gospodarsko rast?
Skupina G20 združuje največja svetovna gospodarstva, ki skupaj predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine. Na vrhu v Brisbanu naj bi po napovedih sprejeli vrsto ukrepov za pospešitev svetovne gospodarske rasti, ki naj bi po načrtih v prihodnjih petih letih zagotovila dve odstotni točki višjo rast svetovnega bruto družbenega proizvoda od predvidene in več milijonov novih delovnih mest.

Poleg tega je več nevladnih organizacij pozvalo voditelje k odločnemu ukrepanju proti davčnim utajam multinacionalk, ki milijardne dobičke skrivajo v davčnih oazah. Tako voditelje kot medije bo verjetno posebej zanimalo, kaj bo imel o tem povedati novi predsednik Evropske komisije in dolgoletni premier Luksemburga Jean Claude Juncker, potem ko se je pred kratkim znašel v središču davčne afere. Okoljevarstvene organizacije pa so ob tem glasno kritizirale gostitelja vrha, avstralskega premierja Tonyja Abbotta, ker na dnevni red vrha ni uvrstil boja proti podnebnim spremembam.

Putina ujezili zahodni voditelji
Na vrhu G20 tudi o eboli in krizi v Ukrajini