Gbagbo se je izrekel za nedolžnega, obtožbe pa ga bremenijo vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih v nasilju, ki je izbruhnilo po njegovem porazu na predsedniških volitvah leta 2010 in je trajalo nekaj mesecev.

Tožilstvo sodišča ga obtožuje načrtovanja "kampanje nasilja", ki je bila usmerjena zoper njegove nasprotnike in podpornike predsedniškega tekmeca Alassane Ouattare. Skupaj s 70-letnim Gbagbojem je na zatožni klopi tudi njegov nekdanji minister za mladino in vodja milice, 44-letni Charles Ble Goude, ki se je prav tako izrekel za nedolžnega.

Z vztrajanjem na oblasti je Gbagbo po porazu na volitvah pred petimi leti sprožil konflikt, v katerem je bila zahodnoafriška država priča krvavim spopadom med privrženci obeh taborov. Nasilje je zahtevalo okoli 3.000 smrtnih žrtev in se je končalo šele s posredovanjem francoskih sil, ki so pomagale tudi pri aretaciji Gbagba v predsedniški palači v Abidžanu. Še istega leta so ga izročili ICC-ju.

Ko je Gbagbo uvidel, da mu predsednikovanje uhaja iz rok, se je odločil za načrtovano nasilje proti privržencem Ouattare, je povedala glavna tožilka Fatou Bensouda. Tožilci nameravajo med sojenjem predstaviti 5.300 kosov dokaznega gradiva, vključno z več sto videoposnetki, ter na pričanje pozvati 138 potencialnih prič.

Očitki o pristranskosti sodišča
Pred sodiščem v Haagu se je zbralo nekaj deset privržencev Gbagba, ki so vzklikali v izraz podpore nekdanjemu predsedniku in proces označevali za sramoten. Gbagbovi privrženci Pariz obtožujejo priprave zarote za njegovo odstranitev in se pritožujejo, da na drugi strani niso preiskali Ouattarovega tabora, ki naj bi prav tako izvajal zlorabe.

S slednjim se strinja tudi organizacija za človekove pravice Human Rights Watch, ki je sporočila, da s sojenjem samo eni strani sodišče zagovarja pravico, kot jo vidi zmagovalec. Tožilka Bensouda je zagotovila, da so lani začeli preiskovati tudi zločine na drugi strani in se te preiskave stopnjujejo.

Čeprav so mnogi konflikt dojemali kot spopad med severnim muslimanskim in južnim krščanskim delom, pa je bilo v ospredju bolj vprašanje identitete, saj se imajo južnjaki za prave državljane, medtem ko je mnogo prebivalcev severa s tujimi koreninami in so se v Slonokoščeno obalo priselili v času gospodarskega čudeža. Pod vladavino Gbagba, ki je bil na oblasti od leta 2000, se mnogi severnjaki niso mogli udeležiti volitev, Ouattara pa ni smel kandidirati do leta 2010.

Sojenje Gbgabu je najpomembnejše za ICC, ki je do zdaj obsodil le voditelja dveh milic v Demokratični republiki Kongo, tokrat pa je prvič pred sodniki nekdanji voditelj države. ICC se sicer spopada z obtožbami nekaterih v Afriki, ki menijo, da se neupravičeno ukvarja samo s to celino.