Nemška opozicija meni, da bi moral Berlin prisluhniti grškim zahtevam in se pogovoriti z Atenami. Foto: Reuters
Nemška opozicija meni, da bi moral Berlin prisluhniti grškim zahtevam in se pogovoriti z Atenami. Foto: Reuters
Distomo
Spomenik žrtvam pokola v vasi Distomo severozahodno od Aten, kjer so nacistični vojaki leta 1944 pobili 214 vaščanov. Foto: Reuters

Gre za prvi uradni izračun grških oblasti o višini domnevnega dolga zaradi zločinov in plenjenja med nacistično okupacijo Grčije. Namestnik grškega finančnega ministra Dimitras Mardas je dejal, da je v ta znesek vključenih tudi 10,3 milijarde okupacijskega posojila, ki ga je nacistična Nemčija med vojno izsilila od grške centralne banke.

"Glede na naše izračune, dolg, ki je povezan z nemškimi reparacijami, znaša 278,7 milijarde evrov," je dejal Mardas pred parlamentarnim odborom, ki preiskuje odgovornost za grško dolžniško krizo in je svoje delo začel prejšnji teden.

V Nemčiji se ne strinjajo z zahtevami Grčije in zatrjujejo, da je bilo to vprašanje zakonito razrešeno že pred leti. Berlin je leta 1960 Atenam plačal 115 milijonov nemških mark odškodnine. Grčija trdi, da to ni poplačalo poškodovane infrastrukture, vojnih zločinov in vrnitve izsiljenih posojil. Nemčija vztraja, da je bilo vprašanje reparacij pravno razrešeno leta 1990, še pred združitvijo takratnih obeh Nemčij.

"Neumna" zahteva
Nemški minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel je zahtevo Grkov označil za "neumno" in kot iskanje manevrskega prostora pri evropskih partnerjih v iskanju rešitve za dolžniško krizo, ki po njegovem mnenju nima absolutno nobene povezave z drugo svetovno vojno in plačilom reparacij.

Proračunski strokovnjak pri konservativcih nemške kanclerke Eckhardt Rehberg je Atene obtožil, da namerno mešajo dolžniško krizo in zahteve po reformah z vprašanjem reparacij, ki je za Berlin končano.

Grške zahteve pa so naletele na posluh pri nemških opozicijskih Zelenih in Levi stranki, kjer menijo, da bi morala Nemčija poplačati okupacijsko posojilo od grške centralne banke.

Strokovnjak za evropske zadeve pri Zelenih Manuel Sarrazin meni, da bi se morali državi glede preostalih zahtev obrniti na Meddržavno sodišče (ICJ). Annette Groth iz Leve stranke pa je mnenja, da bi se morala Nemčija vseeno obrniti na Grčijo in jo povprašati, kako je prišla do te vsote.

"Vsekakor ne sme ostati pri kategoričnem nemšku 'ne'. To je sramotno 70 let po koncu vojne," je dejala Grothova.

Kriza znova odprla vprašanje reparacij
Ponovno se je vprašanje nemških reparacij sprožilo v zadnjih letih, ko se je Grčija znašla v hudi dolžniški krizi, zaradi česar je bila prisiljena sprejeti mednarodno finančno pomoč v zameno za stroge varčevalne pogoje, ki so številne Grke pahnili v revščino.

Grški premier Aleksis Cipras je vprašanje reparacij načel tudi na srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel prejšnji mesec v Berlinu.

Grčija že od avgusta lani ni prejela nobenega obroka pomoči, saj mednarodni posojilodajalci niso zadovoljni z izvajanjem reform. Grški finančni minister Janis Varufakis je dejal, da bodo Atene izpolnile vse obveznosti. Do četrtka naj bi tako poplačale 448 milijonov evrov dolga Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF).

Grki zahtevajo nemško odškodnino
Grki zahtevajo nemško odškodnino