Pazniki ameriške vojske so v soboto na silo vdrli v zgradbo taborišča številka šest v zaporniškem kompleksu in udeležence gladovne stavke, ki traja že od februarja, zaklenili v samice.

Razlog za nasilno posredovanje je bil, kot je pojasnil stotnik Robert Durdand, zakritje oken in varnostnih kamer, ki so ga izvedli ujetniki. Pazniki so posredovali le nekaj ur po tistem, ko je Guantanamo zapustila delegacija Mednarodnega komiteja Rdečega križa.

Nekateri ujetniki so se uprli tudi z improviziranim orožjem, zato so pazniki uporabili strelno orožje z "manj kot smrtonosnimi naboji". Huje poškodovanih naj ne bi bilo, ne med pazniki in ne med ujetniki, ki so po uporu končali v samicah. Za taborišče številka šest velja srednja stopnja varnosti, v njem pa je okoli 80 ujetnikov, katerih celice se lahko odprejo v skupen prostor za molitve in druženje.

Gladovna stavka se je začela na začetku februarja zaradi podobno ostrega posredovanja paznikov, ki naj bi tudi grdo ravnali s Koranom. Število stavkajočih se je povečevalo in zdaj jih je 43, od katerih jih 11 že prisilno hranijo s cevko skozi nos.

Zaprtih 166 ujetnikov
V Guantanamu, ki ga je ameriška vlada odprla na začetku vojne proti terorizmu januarja 2002, da bi se izognila pristojnostim domačih sodišč, je še vedno 166 ujetnikov, od tega so bili obsojeni trije. Večina jih je zaprta že več kot desetletje.
Polovica je že na seznamu za izpustitev, ker niso nevarni oziroma ni nobenih dokazov, da so povezani s terorizmom. Vendar pa nimajo kam, saj v ZDA ne morejo, ker jim to preprečuje kongres, tuje države, ki obstoj zapora redno kritizirajo, pa jih nočejo sprejeti. Večina jih v domače države ne more, ker jim tam grozi nadaljnje kršenje človekovih pravic.

Obama in Bush neuspešna
Primerjavo z gulagom je podal britanski Independent, ki piše še, da je ameriško oporišče na Kubi sramota za človekove pravice, ki ji v nedavni ameriški zgodovini ni para. Leta 2009, potem ko je prvič prisegel kot predsednik ZDA, je Obama obljubil, da bo v roku enega leta Guantanamo zaprl.
Morda manj znano je, da si ga je tudi George W. Bush želel zapreti, saj je celo on spoznal, da gre za morda najmogočnejšega agenta za novačenje teroristov. A, kot je opozarjal, hudič je v podrobnostih - ali, natančneje, v kongresu.

Obama je načrtoval večino zapornikov preseliti v zapor s strogim varovanjem v Illinoisu, a so predlog ustavili, kongres pa je stvari še poslabšal, ko je zavrnil uporabo javnih sredstev za selitev zapornikov iz Guantanama v ZDA in v tujino.
Kljub temu je Danu Friedu, posebnemu odposlancu, zadolženemu za zaprtje zapora, med Obamovim prvim mandatom uspelo preseliti 40 zapornikov. A konec januarja so Frieda dodelili drugam, na njegovo mesto pa niso imenovali nikogar. Za 86 zapornikov, ki so izpolnjevali pogoje za izpust, je bila to kaplja čez rob. V roku enega tedna se je začela gladovna stavka.

Črne napovedi
Pogled v prihodnost v Guantanamu je videti čedalje slabši. Sovjetska zveza je imela gulage, "a noben sovjetski gulag ni imel nikdar 52 odstotkov zapornikov, ki so na seznamu za izpustitev", opozarja Clive Stafford Smith, direktor pravne dobrodelne organizacije Reprieve, ki zapornike iz Guantanama zastopa že skoraj od samega začetka.
Eden izmed njegovih klientov je v Savdski Arabiji rojen prebivalec Velike Britanije Shaker Aamer, ki so ga zajeli v Afganistanu novembra 2001, februarja 2002 pa so ga prepeljali v Guantanamo. Dvakrat so ga že razglasili za nedolžnega - enkrat 2007 in drugič 2009. A ZDA ga nočejo izpustiti, še v zavezniško Veliko Britanijo ne, kjer živi Aamerjeva družina.

Aamer govori tekoče angleško in je označen za prvega med zaporniki v Guantanamu. Številni menijo, da ga nikdar ne bodo izpustili, saj ve preveč in bi lahko veliko povedal. Aamer je eden izmed stavkajočih in, kot piše Independent, si še George Orwell ne bi mogel zamisliti tako mučnega stanja, kot ga prestaja 86-erica: na seznamu za izpustitev, pa vseeno ne morejo na svobodo, zato so kot zadnje orožje uporabili gladovno stavko, pa jih pri življenju ohranjajo isti ljudje, ki jih nočejo izpustiti.