Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije danes zaznamuje 20. obletnico ustanovitve. Sodišče so Združeni narodi ustanovili sredi vojne vihre in pobojev v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem.

Sodišče je vložilo obtožnice zoper 161 oseb, med najbolj razvpitimi nedokončanimi sodnimi procesi v Haagu pa sta postopka proti političnemu in vojaškemu vodji bósenskih Srbov, Radovanu Karadžiću in Ratku Mladiću.

Varnostni svet Združenih narodov je sodišče ustanovil 25. maja 1993 s soglasno sprejeto resolucijo kot odgovor na množične zločine v BiH-u in na Hrvaškem, ki sta bila še v vojni.

To je bilo prvo mednarodno sodišče za vojne zločine od nürnberških in tokijskih procesov po 2. svetovni vojni. Prvo obtožnico je izdalo novembra 1994, prvo sojenje pa se je začelo maja 1996.
Sodišče je bilo ob dosežkih deležno tudi kritik. Že od ustanovitve so mu očitali političnost. Čeprav ima v statutu zapisano neodvisnost, se politiki ni moglo izogniti, saj je bilo odvisno tudi od razmerja sil v mednarodnih odnosih in tudi od pripravljenosti držav z območja na sodelovanje, čeprav jih statut sodišča k temu zavezuje.

Sodišče je ugotovilo številna dejstva o poteku vojne. Med drugim je nedvoumno dokazalo, da se je v Srebrenici pri pokolu 8.000 Bošnjakov leta 1995 zgodil genocid.

Mandat se sodišču izteče leta 2016, slovesnost ob obletnici pa bo ta ponedeljek.