Hrvatje so oktobra lani v saboru sprejeli strategijo skladiščenja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz krške nuklearke, ki predvideva gradnjo njihovega lastnega odlagališča. Foto: Goran Rovan
Hrvatje so oktobra lani v saboru sprejeli strategijo skladiščenja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz krške nuklearke, ki predvideva gradnjo njihovega lastnega odlagališča. Foto: Goran Rovan

Pred tednom dni je hrvaški zavod za radiološko in jedrsko varnost organom v občini dvor sporočil, naj se vključijo v proces izbiranja lokacije državnega odlagališča za jedrske odpadke.

Župan občine Nikola Arbutina razlaga, da je hrvaški sabor načelno odločitev o izbiri odlagališča sprejel v tajnosti in dodaja, da se vojaško skladišče Čerkezevac oddaljeno štiri kilometre zračne linije od Dvora, že od leta 1999 omenja v prostorskem načrtu Republike Hrvaške kot edina lokacija za odlagališče.

Čerkezovac je podzemno skladišče, kjer Hrvaška vojska trenutno hrani minsko-eksplozivna sredstva. Tamkajšnje prebivalstvo naj bi bilo proti graditvi skladišča jedrskih odpadkov, a župan Arbutina pravi, da bodo najprej počakali na predstavitev projekta zavoda za radiološko in jedrsko varnost in potem odločili, kako naprej.

Slovenska različica odlagališča manj varčna
Hrvaški sabor je oktobra lani sprejel strategijo skladiščenja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz krške nuklearke, ki predvideva gradnjo lastnega odlagališča. V ministrstvu za gospodarstvo so na temelju primerjav s podobnimi projekti v EU-ju ugotovili, da bo hrvaško odlagališče cenejše kot tisto, ki ga naj bi ga v Vrbini pri Krškem zgradila Slovenija.

Poleg tega Hrvati menijo, da je lokacija slovenskega odlagališča, ki je okoli 30 kilometrov oddaljeno od Zagreba, manj varna različica kot pa lastno odlagališče v slabo naseljenem območju ob meji z Bosno in Hercegovino.