Marija Pejčinović Burić leta 2005, ko je še opravljala vlogo državne sekretarke za evropske zadeve. Foto: Reuters
Marija Pejčinović Burić leta 2005, ko je še opravljala vlogo državne sekretarke za evropske zadeve. Foto: Reuters
Marija Pejčinović Burić
Marija Pejčinović Burić v vlogi sekretarke za evropske zadeve v družbi Janeza Potočnika in Vincenta Degertina. Foto: BoBo

Ministrico že prihodnji teden čaka ognjeni krst - objava odločitve o meji med Slovenijo in Hrvaško.

V Zagrebu si želijo dialoga in pričakujejo, da Slovenija po odločitvi arbitražnega sodišča ne bo izvajala enostranskih dejanj, poudarja nova ministrica.

Pejčinović Burićeva je po odstopu Iva Stierja 19. junija nastopila funkcijo ministrice za zunanje in evropske zadeve, istočasno je postala tudi podpredsednica sabora. Do prevzema položaja je ministrica opravljala funkcijo državne sekretarke za evropske zadeve.

Na vprašanje, kaj pričakuje po objavi odločitve sodišča, je ministrica dejala, da se ne bo zgodilo nič dramatičnega, saj je stališče Hrvaške jasno. Po mnenju Zagreba je arbitražni proces "nepopravljivo kontaminiran in kompromitiran".

Hrvaško in Slovenijo povezuje članstvo v EU-ju
Pomembneje je, da sta Hrvaška in Slovenija ne samo sosedi, temveč tudi odgovorni članici EU-ja in Nata ter imata v tem okviru več interesov in vprašanj, ki ju povezujejo, meni Pejčinović Burićeva in dodaja, da ju to obvezuje k medsebojnemu dialogu.

"Meja obstaja od leta 1991. Slovenija je vanjo privolila, z njo je mednarodno priznana vstopila v Združene narode, EU in Nato. To je za nas pomembno stališče, a je hkrati enako pomembno, da življenje na obeh straneh meje poteka normalno, skladno s sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju," je zatrdila.

Dejala je, da hrvaški pristojni organi za mejo budno spremljajo dogajanje na meji in okoli nje, kar bodo počeli tudi v prihodnjih dneh. Od Slovenije pričakuje, da ne bo izvedla enostranskih dejanj.

"Meja je dvostransko vprašanje"
Ministrica je poudarila, da je meja dvostransko vprašanje, in dodala, da si želi obojestransko sprejemljive rešitve, ki bi še izboljšala odnose med državama. Hrvaška je od trenutka, ko je bila "arbitraža kontaminirana" in od odločitve sabora o izstopu iz arbitražnega procesa leta 2015, vztrajala in še naprej vztraja pri pogovorih.

Hrvaška je o izstopu iz arbitražnega procesa obvestila vse potrebne instance in od takrat stalno poziva slovensko stran na pogovore o možnih rešitvah, je pojasnila ministrica, ki političnih pritiskov iz Slovenije v povezavi z odločitvijo arbitražnega sodišča ne pričakuje, tudi ne v zvezi z vstopom Hrvaške v schengensko območje.

"Vestno si prizadevamo za izpolnitev preostalih nalog, in ko bomo izpolnili vse obveze, pričakujemo, da bodo širši interesi prevladali in da pritiska na Hrvaško ne bo," je v intervjuju za Večernji list dejala vodja hrvaška diplomacije.

"Arbitraža ni bila nikoli del pogajanj o članstvu v EU-ju. V arbitražo smo vstopili kot dve suvereni državi, zaradi njene kompromitacije smo od nje odstopili," še poudarja ministrica in ponavlja stališče Bruslja, ki podpira trajno dvostransko rešitev mejnega vprašanja, za katero bi se dogovorili obe strani in nato vztrajali pri dialogu.

Kako bo potekala meja ob Muri?
Tri sporne mejne točke v JV Sloveniji
Kaj bo odločitev arbitraže pomenila za ljudi ob Dragonji?
Kako bo potekala meja ob Muri?
Tri sporne mejne točke v JV Sloveniji
Kaj bo odločitev arbitraže pomenila za ljudi ob Dragonji?