Kolinda Grabar-Kitarović se je ob začetku tridnevnega delovnega obiska v BiH-u srečala s predsedujočim predsedstva BiH-a Draganom Čovićem in članom predsedstva Bakirjem Izetbegovićem. V pogovorih so soglašali, da je Hrvaška najpomembnejša povezava med BiH-om ter Evropsko unijo in zvezo Nato.

Delovno srečanje z dvema članoma predsedstva BiH-a je potekalo za zaprtimi vrati, iz urada hrvaške predsednice pa so sporočili, da je Grabar-Kitarovićeva dejala, da mora EU močno podpreti vizijo evropske prihodnosti BiH-a. Hkrati mora BiH pokazati pripravljenost na močnejše in obsežnejše reforme, ne zgolj socialne in gospodarske, temveč tudi institucionalne, ter spoštovati standarde, ki jih nalaga približevanje EU-ju.

Kot so dodali, je Grabar-Kitarovićeva poudarila, da mora biti BiH zmožen delovati brez institucije visokega predstavnika mednarodne skupnosti.

Gostitelja in hrvaška predsednica so tudi soglašali, da je prihodnost BiH-a samo znotraj EU-ja in zveze Nato in da je treba dodatno okrepiti napore, da bi na poti v evroatlantske integracije ujel druge države jugovzhodne Evrope. V Sarajevu pričakujejo, da bo Zagreb resnični partner na tej poti.

Za krepitev enakopravnosti Hrvatov
Na srečanju so govorili tudi o odprtih vprašanjih med BiH-om in Hrvaško ter se dogovorili, da je treba pospešiti njihovo reševanje skozi delovanje meddržavnih komisij. Ob tem so posebej izpostavili blagovno menjavo, vprašanje meje, prometno povezovanje ter gradnjo velikih energetskih objektov in njihove morebitne negativne vplive na okolje.

Grabar-Kitarovićeva je ponovila, da si prizadeva tudi za krepitev polne enakopravnosti hrvaškega naroda v BiH-u.

Beseda je tekla tudi o begunski krizi, s katero se spopada Evropa. Ocenili so, da kvote, ki jih je predlagal Bruselj, niso rešitev, ki jo je treba poiskati predvsem na območju oboroženih spopadov, pred katerimi ljudje bežijo.

Hrvaška predsednica se je v Sarajevu srečala tudi z vrhbosanskim nadškofom kardinalom Vinkom Puljićem. Prvi mož Katoliške cerkve v BiH-u je novinarjem povedal, da sta se s predsednico pogovarjala predvsem o položaju Hrvatov v BiH-u. Med drugim je dejal, da BiH potrebuje novo ustavo, ki bi uredila stanje v državi in zagotovila varnost vsem državljanom.

Grabar-Kitarovićeva se je sešla tudi z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH-u Valentinom Inzkom, s katerim sta govorila o razmerah v BiH-u.

Še v Mostar in Banjaluko
Grabar-Kitarovićeva je med obiskom prejela nagrado Isa beg Ishaković zaradi njenih prizadevanj za sodelovanje in razumevanje med Hrvaško in BiH-om. Lani je nagrado prejel slovenski predsednik Borut Pahor zaradi posebnih zaslug za BiH.

Nagrada se imenuje po Isa begu Ishakoviću, ki je leta 1462 ustanovil mesto Sarajevo. Leta 2013 je nagrado prejel avstrijski predsednik Heinz Fischer, leta 2012 pa takratni turški premier in sedanji predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan.

Grabar-Kitarovićeva bo v petek obiskala Mostar, v soboto pa Banjaluko, kjer sta predvideni srečanji s predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom in škofom Franjem Komarico.

Hrvaška predsednika je bila na uradnem obisku v BiH-u marca letos, nekaj tednov po prevzemu položaja, kar je bil tudi njen prvi uradni obisk v tujini.