Na referendumu 22. januarja je hrvaško članstvo za vstop v EU podprlo dobrih 66 odstotkov hrvaških volivcev. Foto: MMC RTV SLO
Na referendumu 22. januarja je hrvaško članstvo za vstop v EU podprlo dobrih 66 odstotkov hrvaških volivcev. Foto: MMC RTV SLO

Predtem so pogodbo že ratificirali parlamenti petih držav članic EU-ja - Slovaške, Madžarske, Bolgarije, Italije in Malte. Da bi Hrvaška postala polnopravna članica Evropske unije 1. julija 2013, mora pristopno pogodbo potrditi še 22 članic EU-ja, med njimi tudi Slovenija.

Slovenski zunanji minister Karel Erjavec je konec februarja dejal, da ne pričakuje, da bi bila Slovenija "ravno zadnja", ki bo ratificirala pogodbo. Erjavec bo Zagreb uradno obiskal 19. marca.

Glasu proti ni bilo
Na petkovi saborski seji so bili navzoči vsi člani hrvaške vlade in predstavniki diplomatskega zbora na Hrvaškem. Čeprav ima sabor 151 poslancev, jih je za ratifikacijo glasovalo 136.

"EU je sredstvo za doseganje bolj kakovostnega življenja in višje ravni varnosti na lestvici indeksa sreče ljudi," je v razpravi pred ratifikacijo dejal hrvaški premier Zoran Milanović in poudaril, da je za zdajšnjo hrvaško generacijo vstop v EU eden izmed pomembnih življenjskih ciljev.

Kot je dejal, bo Hrvaška lahko izkoristila članstvo v Uniji na pozitiven način, v kateri bo vsem ljudem boljše. Obenem je dodal, da EU ni zdravilo za vse težave, kar je potrdila tudi kriza, ki je v zadnjih nekaj letih prizadela EU.

Kosorjeva spomnila na slovensko blokado
Predsednica HDZ-ja in nekdanja premierka Jadranka Kosor, ki je skupaj s predsednikom Ivom Josipovićem podpisala pristopno pogodbo v Bruslju, je spomnila tudi na slovensko blokado hrvaških pogajanj in dogovor s Slovenijo o reševanju spora med njenim premierskim mandatom. "Ne smemo pozabiti polpretekle zgodovine in pomislekov glede arbitražnega sporazuma, ki so jih imeli v zdajšnji vladajoči koaliciji," je izjavila Kosorjeva.