Pripadniki muslimanske manjšine Rohinga v begunskem taborišču v Bangladešu, kamor so se zatekli iz sosednjega Mjanmara. Foto: EPA
Pripadniki muslimanske manjšine Rohinga v begunskem taborišču v Bangladešu, kamor so se zatekli iz sosednjega Mjanmara. Foto: EPA

Organizacija, ki se sklicuje na satelitske posnetke, trdi, da je bilo oktobra in novembra uničenih 40 vasi, od tega številne v dneh pred in po tem, ko sta Bangladeš in Mjanmar 23. novembra podpisala dogovor o začetku vračanja beguncev iz Bangladeša v roku dveh mesecev.

To po mnenju HRW-ja priča o tem, da je bil dogovor z Bangladešem zgolj neke vrste predstava za javnost. Obljub o varnosti za tiste, ki bi se vrnili, namreč ni mogoče vzeti resno, je dejal direktor HRW-ja za Azijo Brad Adams.

V Bangladeš se je zateklo več kot 650.000 Rohingov
Napadi upornikov iz vrst Rohingov na policijske postojanke so konec avgusta sprožili silovito vojaško operacijo proti manjšini, ki živi v mjanmarski zvezni državi Rakajn. Več kot 650.000 Rohingov se je odtlej zateklo čez mejo v Bangladeš, pri čemer so poročali o grozljivih zlorabah, posilstvih, ubojih in požigih.

Tako ZDA kot Združeni narodi so dogajanje opisali kot etnično čiščenje, visoki komisar ZN-a za človekove pravice Zeid Al Husein je presodil celo, da bi lahko šlo za genocid. Organizacija Zdravniki brez meja je pretekli teden podala oceno, da je bilo v nasilju v državi Rakajn ubitih 6.700 Rohingov.

Mjanmarska vojska zanika kakršne koli zlorabe in trdi, da je zgolj 400 ljudi - vključno s 376 "teroristi" iz vrst Rohingov - umrlo v prvih nekaj tednih posredovanja.