Saifa Al Islama v javnosti niso videli od konca avgusta. Foto: EPA
Saifa Al Islama v javnosti niso videli od konca avgusta. Foto: EPA
Letalski napadi zveze Nato v Tripolisu
Zavezniška letala so v sedmih mesecih opravila več kot 26.000 poletov in napadla skoraj 6.000 ciljev, od katerih je bilo 1.600 vojaških objektov, bunkerjev in baz, 1.270 skladišč orožja, 690 protiletalskih sistemov, 600 tankov in oklepnikov ter 405 topov in raketometov. Levji delež stroškov za operacijo so prispevale ZDA z 1,1 milijarde dolarjev, Velika Britanija je prispevala okoli 480 milijonov dolarjev, Francija pa okoli 420 milijonov dolarjev. Foto: EPA

ICC se prek posrednikov z Gadafijem dogovarja o možnosti predaje za sojenje, je sporočil glavni tožilec sodišča Luis Moreno-Ocampo. Kdo so posredniki ni pojasnil, dejal pa je tudi, da ne ve, kje natančno se nahaja Saif Al Islam Gadafi. Saifu Al Islamu, ki je nekoč veljal za naslednika svojega očeta, je sodišče dalo vedeti, da je za njih nedolžen, dokler mu ne dokažejo krivde.

"Urad tožilca je dal jasno vedeti, da če se preda ICC-ju, bo imel pravico do zagovora na sodišču, da je nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivda. Odločili bodo sodniki," je zapisal Moreno-Ocampo.

ICC ne ve, kje je Gadafijev sin
Gadafijevemu sinu njegovi privrženci po informacijah Morena-Ocampa ponujajo zatočišče v eni izmed afriških držav, ki ne sodeluje s sodiščem. Kot eno mogočih držav je omenil Zimbabve, saj je bil tamkajšnji predsednik Robert Mugabe dolgoletni zaveznik Moamerja Gadafija, privrženci Gadafija pa naj bi med drugim prihajali tudi iz Južnoafriške republike.

ICC je za 39-letnega Saifa Al Islama junija izdal zaporni nalog zaradi zločinov proti človečnosti, saj naj bi igral ključno vlogo pri sistematičnih napadih na civiliste v številnih libijskih mestih, ki so jih na začetku upora februarja izvajale Gadafijeve varnostne sile.

Zaporni nalog je sodišče izdalo tudi za nekdanjega vodjo libijskih obveščevalnih služb Abdulaha Al Senusija. Po nekaterih informacijah sta po smrti Moamerja Gadafija oba pobegnila v Niger, Senusi pa je od tam pobegnil v Mali, kamor naj bi bil po nekaterih informacijah namenjen tudi Saif Al Islam.

Nato uradno določil konec operacije
Države članice zveze Nato so medtem v Bruslju potrdile, da bo operacija Združeni zaščitnik v Libiji končana 31. oktobra. Do takrat bo zavezništvo še naprej spremljalo varnostne razmere v Libiji in bo, če bodo civilisti ogroženi, ponovno posredovalo, je dejal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.

Nato je odločitev sprejel, potem ko je Varnostni svet Združenih narodov v četrtek sprejel resolucijo, ki določa, da se mandat za mednarodno posredovanje v Libiji konča v ponedeljek ob 23:59 po libijskem času.

Rasmussen zadovoljen z operacijo
"Nato je v skladu z zgodovinskim mandatom VS-ja ZN-a izpolnil svojo dolžnost varovanja libijskega ljudstva," je dejal Rasmussen, ki je operacijo Združeni zaščitnik označil kot eno najuspešnejših v zgodovini zavezništva. Dejal je, da je Nato operacijo vodil hitro, učinkovito in natančno. Poudaril je, da je Nato deloval skupaj z libijskem ljudstvom, ki mora zdaj izgraditi novo Libijo, ki bo temeljila na spravi, spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava.

Natova operacija se je začela 31. marca, njen namen pa je bilo izvajanje območja prepovedi letenja nad Libijo in zaščita civilistov pred napadi sil Moamerja Gadafija. V operaciji je sodelovalo 18 držav zavezništva, zračne napade pa so izvajala letala osmih članic - ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade, Belgije, Italije, Danske in Norveške.

Nato še naprej pripravljen pomagati
Na pozive libijskih oblasti, da bi zavezništvo še naprej pomagalo libijskemu nacionalnemu prehodnemu svetu pri nadzoru mej in migracij, je Rasmussen odgovoril, da "je Nato vedno pripravljen pomagati, če je to potrebno in zaželeno". Nato lahko pomaga pri reformi varnostnih in obrambnih institucij, "ki jih vse demokracije potrebujejo, če želijo ostati svobodne in varne", je še dejal generalni sekretar Nata.