Vlada biometrične podatke zadnjih nekaj let zahteva na različnih področjih, od prejemanja socialnih transferjev, bančnih računov, pridobivanja posojil, nakupa in prodaje premoženja do plačila davkov. Gre za največji program biometričnih podatkov na svetu. Vlada je v zadnjih osmih letih namreč zbrala prstne odtise in skene šarenice več kot milijarde ljudi, ki so prejeli 12-mestno identifikacijsko številko.

Kot poroča BBC, nasprotniki opozarjajo, da program oblastem omogoča ustvarjanje obsežne slike potrošniških navad ljudi, njihovega premoženja in druge osebne podatke, ki bi jih vlada lahko zlorabljala. V času postopka je odvetnik vlade sodišču dejal, da državljani nimajo absolutnega nadzora nad svojimi telesi, kar pomeni, da bi jih lahko prisilili v predajo biometričnih podatkov.

Vlada je ob uvedbi programa tega predstavila kot prostovoljnega, zdaj pa želi, da je registracija obvezna.

Razsodba vrhovnega sodišča tako razveljavlja prejšnji razsodbi, po kateri zasebnost ni temeljna pravica. Eno od teh razsodb iz leta 1954 je sprejelo osem vrhovnih sodnikov, zato je moralo novo razsodbo sprejeti devet sodnikov, kolikor jih zdaj tvori vrhovno sodišče.

Kot je dejal zagovornik nasprotnikov programa, bo zdaj manjši panel sodnikov preveril njegovo veljavnost.