Iračani so še zmeraj priča vsakodnevnim napadom, čeprav je raven nasilja v zadnjih letih upadla. Foto: EPA
Iračani so še zmeraj priča vsakodnevnim napadom, čeprav je raven nasilja v zadnjih letih upadla. Foto: EPA

Do bombnih napadov prihaja po izbruhu napetosti med vlado pod šiitskim vodstvom in njihovimi sunitskimi tekmeci.

Eksplozije so odjeknile v osrednjih predelih Alavi, Bab al Muatam in Karada, v Adamiji, Šuali in Šabu na severu, Džadriji na vzhodu in al Amilu na jugu Bagdada.

V očitno usklajenih eksplozijah je bilo ubitih najmanj 63 ljudi in 185 ranjenih. Eno od eksplozij naj bi sprožil samomorilski napadalec.

Za zdaj še ni jasno, kdo je odgovoren za smrtonosne napade, toda način izvedbe nakazuje na Al Kaido, ki je po mnenju poznavalcev edina sposobna delovati tako usklajeno.

Bombni napadi se dogajajo v času, ko so po odhodu zadnjega ameriškega vojaka na dan znova prišle razlike med šiitskimi in sunitskimi politiki.

Povod za sektaško razhajanje je nalog za aretacijo sunitskega podpredsednika Tarika Al Hašemija, ker naj bi domnevno sodeloval v terorističnih napadih, zaradi česar je glavni sunitski politični blok Al Irakija blokiral delo parlamenta.

Sunitski politiki so šiitskega premierja Nurija Al Malikija obtožili, da si skuša podrediti vso oblast. Ker se je Hašemi po obtožbah zatekel v avtonomno kurdsko regijo na severu Iraka, je Al Maliki od tamkajšnjih kurdskih oblasti zahteval njegovo izročitev.

Razprtije so vzbudile bojazen, da bo spet izbruhnilo sektaško nasilje med suniti in šiiti, ki mu je bil Irak priča med letoma 2006 in 2007, če se iraški politiki ne bodo sposobni usesti za mizo in se dogovoriti, k čemur jih pozivajo ZDA, ki so v nedeljo iz Iraka po skoraj devetih letih umaknile še zadnjega vojaka.