Iran je leta 2006 priznal bogatenje urana, s čimer je še okrepil sume sosed in Zahoda, da gradi vojaški jedrski program. Zdaj se je nizkoobogatenemu uranu odpovedal v zameno za rumeno pogačo. Foto: Reuters
Iran je leta 2006 priznal bogatenje urana, s čimer je še okrepil sume sosed in Zahoda, da gradi vojaški jedrski program. Zdaj se je nizkoobogatenemu uranu odpovedal v zameno za rumeno pogačo. Foto: Reuters
Iranci obogateni uran predali Rusom

Gre za ključen korak Irana na poti do uresničitve dogovora o rešitvi jedrskega spora, ki ga je julija dosegel s šesterico velesil. Dunajski dogovor predvideva, da mora Teheran bistveno omejiti svoje jedrske dejavnosti, tako da bo Zahod prepričan, da ni sposoben izdelati jedrske bombe.

Čaka se na poročila IAEA-ja
Kdaj bo Iran izpolnil vse svoje zaveze iz tega dogovora, bo odločila Mednarodna agencija za jedrsko orožje (IAEA). Ko bo to storil, bodo ZDA in druge velesile začele odpravljati gospodarske sankcije, ki so jih zaradi spornih jedrskih dejavnosti v minulih letih uvedle proti tej muslimanski republiki.

Kot je poudaril Kerry, se je že samo s tem, ko je Iran v Rusijo poslal ves jedrski material, obogaten do 20 odstotkov, ki še ni bil predelan v gorivne palice za raziskovalni reaktor v Teheranu, čas, ki bi ga potreboval za izdelavo jedrske bombe, več kot potrojil, in sicer z od dveh do treh na devet mesecev.

V zameno dobili gorivo za Bušer
Iz Teherana so medtem po navedbah iranske državne tiskovne agencije Isna sporočili, da so v Rusijo poslali še devet ton obogatenega urana in s tem zaključili obljubljeni prenos svojih zalog obogatenega urana v to državo. Vodja iranske organizacije za jedrsko energijo Ali Akbar Salehi je obenem poudaril, da bodo od Rusije v zameno dobili 137 ton t. i. rumene pogače oziroma uranovega koncentrata. Z rumeno pogačo bodo Iranci poganjali proizvodnjo elektrike v jedrski elektrarni Bušer, ki jo je Iran zgradil ob pomoči Rusije in jo je zagnal septembra 2011.

Iranci obogateni uran predali Rusom