Izredno sejo so pripravili na zahtevo reformistov, na njej pa so poslanci s predstavniki vlade govorili o vzrokih za protirežimske proteste.

Poslanci so na izredni seji predvsem zasliševali iranskega notranjega ministra Abdolrahmanija Rahmanija Fazlija, vodjo iranskih obveščevalcev Mahmuda Alavija in sekretarja varnostnega sveta Alija Šamkanija.

Na zahtevo reformistov naj bi govorili tudi o pravni pomoči za tiste, ki so jih med protesti zaprli. Uradnih podatkov o tem ni, po različnih ocenah pa naj bi med protesti aretirali od tisoč do 1.800 ljudi.

Irance pesti gospodarsko stanje
Reformisti so po zasedanju povedali, da so varnostne oblasti potrdile, da so večino aretiranih izpustili iz pripora. Kot so poudarili, je bila izredna seja namenjena predvsem vpogledu parlamenta v razmere, s katerimi se spoprijemajo Iranci; slabo gospodarstvo in brezposelnost.
Krivdo za krizo države, ki jo sovražniki izrabljajo za vstop v državo, sicer pripisujejo več desetletjem slabega upravljanja države.

"Upam, da se bomo soočili z realnostjo in se iz preteklih napak tudi česa naučili," je dejal reformistični poslanec Bahram Pasaje.

Nekateri poslanci so tudi izrazili zaskrbljenost zaradi nadzora nad spletom, vključno s prepovedjo v Iranu najbolj priljubljene aplikacije za pošiljanje sporočil Telegram, ki so jo uvedli v času protestov.

Na protestih, ki so izbruhnili konec decembra, je po uradnih podatkih umrlo 19 ljudi.