HRW je po lastnih navedbah dokumentiral poboje po pogovorih s pričami. Ujetnike naj bi ubili v šestih iraških mestih; Mosulu na severu Iraka ter v krajih Tal Afar, Bakuba, Jumarke, Rava in Hila. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
HRW je po lastnih navedbah dokumentiral poboje po pogovorih s pričami. Ujetnike naj bi ubili v šestih iraških mestih; Mosulu na severu Iraka ter v krajih Tal Afar, Bakuba, Jumarke, Rava in Hila. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Tako je v sporočilu za javnosti zapisala nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) in dodala, da je šlo po vsej verjetnosti za povračilni ukrep borcem Isila.

"Množični zunajsodni poboji bi bili lahko dokaz vojnih zločinov ali zločinov proti človečnosti," je sporočil HRW in dodal, da naj bi pri pobojih šlo za maščevanje zaradi ofenzive sunitske skrajne skupine Islamska država (IS), prej znane kot Islamska država Iraka in Levante (Isil), ki je osvojila velike predele države in na območjih, ki jih nadzira v Iraku in sosednji Siriji, razglasila kalifat.

"Medtem ko svet upravičeno obsoja grozote Isila, ne sme prezreti sektaškega ubijalskega pohoda vlade in provladnih sil," je opozoril namestnik direktorja HRW za Bližnji vzhod, Joe Stork.

Bagdad Kurde obtožil zavzetja naftnih polj
Iraške oblasti so medtem kurdske varnostne sile obtožile, da so zavzele ključna naftna polja v bližini mesta Kirkuk na severu države. V primeru resničnosti navedb bi incident pomenil novo zaostritev odnosov med avtonomno iraško pokrajino Kurdistan in vlado v Bagdadu

Odnosi med Bagdadom in regionalno vlado Kurdistana - gre za avtonomno pokrajino, ki poleg Irbila zajema še dve iraški provinci - se hitro poslabšujejo, odkar so džihadisti junija sprožili ofenzivo in prevzeli nadzor nad velikim delom severnega in zahodnega Iraka.

Kurdske sile Pešmerge so izkoristile umik vladnih sil, ki so bežale pred skrajneži, in prevzele nadzor nad nekaterimi območji, predvsem nad z nafto bogatim mestom Kirkuk. Kirkuk leži v osrčju spornega območja, ki ga želijo kurdski politiki priključiti svoji avtonomni pokrajini Kurdistan, oblasti v Bagdadu pa temu ostro nasprotujejo.

Iraški premier Nuri Al Maliki je kurdske voditelje ostro napadel, češ da podpirajo oborožene skrajneže, kar so kurdske oblasti zavrnile, Malikija pa pozvale k odstopu.