Najmanj 30.000 protestnikov, po navedbah organizatorjev celo 100.000, se je v sredo podalo do poslopja parlamenta v Dublinu in izrazilo svoje nasprotovanje načrtom o vodarini, ki je del vladnega varčevalnega programa v znesku 30 milijard evrov. Gre za največje množične proteste po letu 2008, ko je nekdanjega keltskega tigra močno prizadela finančna kriza.

Središče irske prestolnice je bilo zaradi protestov popolnoma ohromljeno in prišlo je do manjših prerivanj s policisti, ko so se skušali protestniki prebiti do parlamenta.

Protestniki se ne strinjajo, da bi morali plačevati za pitno vodo, ki je bila od leta 1997 za gospodinjstva brezplačna. Vladni načrt predvideva, da bodo morala enočlanska gospodinjstva s prihodnjim letom plačevati do največ 160 evrov in gospodinjstva z več člani do 260 evrov letno.

Prvi računi bodo začeli predvidoma prihajati aprila prihodnje leto, trenutna cena, ki jo je vlada po pritiskih znižala prejšnji mesec, pa naj bi ostala nespremenjena do leta 2019.

Vlada ne bo popuščala
Da bodo morali Irci po novem plačevati za vodo, je bilo znano že nekaj časa, saj so uvedbo vodarine zahtevali mednarodni kreditodajalci, ko so Irski v okviru evropskega reševalnega mehanizma ESM odobrili 67,5 milijarde evrov.

Irski minister za okolje Alan Kelly je ob tem v Dublinu poudaril, da protesti ne bodi vplivali na načrte o uvedbi vodarine. Opoziciji je tudi očital, da ni ponudila nobenega alternativnega načrta za plačilo milijarde evrov, ki je potrebna za izboljšanje vodovodne infrastrukture.

"Resnično me moti, da ljudje protestirajo zaradi treh evrov vodarine na teden. V družbi imamo veliko večje težave," je dejal minister za zdravje Leo Varadkar in pojasnil, da se je za plačevanje vodarine prijavilo že milijon ljudi.

Irska je lani izstopila iz programa mednarodne pomoči in dozdajšnje ocene kažejo, da bo letos njeno gospodarstvo z najvišjo rastjo v Evropski uniji.