Svet

Poudarki

  • Okoli 1,5 milijona muslimanov v Latinski Ameriki
  • Islam je prišel z afriškimi muslimanskimi sužnji
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.3 od 142 glasov Ocenite to novico!
Minaret
Islam ima v Latinski Ameriki večstoletno zgodovino, zaradi majhnega števila muslimanov pa ni imel večjega kulturnega ali političnega vpliva v latinskoameriških družbah. Foto: EPA
       Ljudje, ki se spreobrnejo v islam, pravzaprav globalizirajo svojo versko imaginacijo, učijo se novih jezikov, arabščine, turščine ali jezika urdu, potujejo na Bližnji vzhod, v Indijo, v severno Afriko, ustvarjajo si okvirje za razumevanje in oblikovanje mnenj o dogajanju v mednarodni areni, glede Palestine, vojne v Iraku, širših razmer na Bližnjem vzhodu, ameriške zunanje politike in tako naprej.       
Paulo Pinto
Pinto je avtor več člankov in knjig o islamu in muslimanih ter Arabcih v Latinski Ameriki. Med drugim je souredil knjigo Polmesec nad drugim horizontom - islam v Latinski Ameriki, na Karibih in v latinskih ZDA. Terensko delo je opravljal v Siriji in med muslimani v Braziliji. Foto: Paulo Pinto/Osebni arhiv
       Spreobrnitev v islam je pojav predvsem v srednjem razredu, natančneje v nižjem srednjem razredu. Gre za javne uslužbence, ljudi, ki se ukvarjajo s trgovino, učitelje in podobno. To so ljudje, ki imajo velik kulturni kapital, nimajo pa ekonomske moči. Na ta način se artikulirajo in pozicionirajo v svetovni areni.       
Brazilski karneval
Brazilija ima sloves zelo seksualizirane družbe, a kot opozarja Pinto, je zaradi krščanstva del latinskoameriške identitete tudi biti seksualno konservativen. Muslimani pa niso v tem pogledu nič bolj konservativni kot evangeličanski kristjani, poudarja. Foto: EPA
       Del latinskoameriške identitete je tudi biti seksualno konservativen. Dolga desetletja in stoletja je katolištvo pridigalo ravno to, in številni ljudje se s tem strinjajo. Evangeličanski kristjani so zelo konservativni v vprašanjih moralnosti na področju spolnosti in odnosa do telesa. Tem ljudem, ki imajo glede tega bolj konservativna stališča, ustreza tudi islam.       
Mošeja
V Latinski Ameriki se v islam spreobračajo predvsem pripadniki nižjega srednjega razreda, pravi Pinto. Islam pa je privlačen tudi za pripadnike avtohtonih ljudstev, ki v njem vidijo idejo družbene pravičnosti, meni profesor. A širjenje islama po tej celini je vendarle počasno in omejeno. V Latinski Ameriki živi sicer največ ljudi arabskega rodu zunaj Bližnjega vzhoda, nekje med 15 in 30 milijoni, vendar jih je večina kristjanov. Foto: EPA

Dodaj v

Islam v Latinski Ameriki: Največ spreobrnitev med pripadniki srednjega razreda

Intervju z brazilskim antropologom o islamu v Latinski Ameriki
12. marec 2017 ob 06:55
Ljubljana - MMC RTV SLO

Medtem ko se islam povezuje predvsem z Bližnjim vzhodom, Azijo, tudi Evropo, se počasi in v omejenem obsegu širi tudi po Latinski Ameriki. Kot za MMC pojasnjuje brazilski antropolog Paulo Pinto, naj bi islam Latinskoameričanom ponujal predvsem nov okvir za reševanje vsesplošnih vprašanj.

Število muslimanov v državah Latinske Amerike je sicer razmeroma majhno, vendar islam tam ni nov pojav, temveč ima večstoletno zgodovino. Pravzaprav so ga v Latinsko Ameriko pripeljali kristjani, ki so trgovali s sužnji iz zahodne Afrike. Poleg priseljencev z Bližnjega vzhoda v 20. stoletju pa ni zanemarljiv tudi delež nekdanjih kristjanov, ki se na celini, kjer močno prevladuje katolištvo, spreobračajo v islam.

Sogovornik, profesor antropologije na brazilski Univerzi Federal Fluminense in direktor tamkajšnjega Centra za bližnjevzhodne študije, pojasnjuje, da je spreobračanje v islam pojav predvsem v nižjem srednjem razredu, ki naj bi mu nova vera omogočala novo artikulacijo in pozicioniranje v svetovni areni. Islam naj bi tako ponujal nov okvir za spopadanje s širšimi vprašanji, od imperializma do vprašanj neenakosti in družbene pravičnosti. S Pintom smo govorili tudi o združljivosti islama z latinskoameriškimi družbami in njegovi vlogi v vezeh med Latinsko Ameriko in pretežno muslimanskimi državami.


Koliko je muslimanov v Latinski Ameriki? Na voljo so različne številke, od 1,5 do štirih milijonov. Kakšna je vaša ocena in ali govorimo o muslimanih, ki prakticirajo vero, ali pa gre za ljudi, ki so zgolj muslimanske vere?
Ni zanesljivih podatkov. Večina popisov prebivalstva v Latinski Ameriki spregleda muslimane, ker gre za majhne in običajno razpršene skupnosti po državi, ni velikih koncentracij muslimanov. Moja ocena je, da je nižja številka realnejša, ob tem pa govorimo tako o muslimanih, ki vero prakticirajo, kot tistih, ki je ne, a se še vedno identificirajo kot muslimani. V Braziliji vodstvo islamske skupnosti govori o milijonu ali milijonu in pol muslimanov, a menim, da gre zgolj za ugibanje. Če pogledate število priseljencev v Brazilijo in njihovih potomcev, bi lahko govorili o 100.000 muslimanih oziroma ljudeh z določeno muslimansko identiteto. V Argentini bi bilo število podobno. Menim, da je število 1,5 milijona muslimanov po vsej Latinski Ameriki dobra ocena.

Kot vera se islam večinoma povezuje z Bližnjim vzhodom, severno Afriko in Azijo, a že stoletja je tudi v drugih delih sveta. Kdaj in kako je islam prišel v Latinsko Ameriko?
Obstaja več zgodovin islama v Latinski Ameriki. Imamo kolonialno zgodovino, ko so prihajali ljudje muslimanske vere z Iberskega polotoka, Mavri, ki pa niso nikoli vzpostavili skupnosti. Šlo je za posameznike, za katere je bil islam družinska tradicija, zanje pa vemo zaradi dokumentov inkvizicije, ki jih je preganjala. Po koncu inkvizicije v začetku 19. stoletja pa ne vemo več nič o njih in verjetno so se porazgubili v širšem prebivalstvu. V začetku 18. stoletja so nato začeli množično prihajati sužnji, ki so bili muslimani. Prišli so v vse dele Latinske Amerike, še posebej pa v Bahio v Braziliji (na vzhodu države, op. a.), kjer je nastala velika skupnost muslimanov. Po neodvisnosti Brazilije so leta 1835 celo vodili upor sužnjev, ki je sicer propadel, a je bil takrat zelo pomemben. Postal je simbol tega, kako je islam mobiliziral muslimanske sužnje, in v Braziliji so islam nato prepovedali. Vseeno so obstajale skupnosti muslimanskih sužnjev in svobodnih temnopoltih ljudi, nekdanjih sužnjev, ki so sestavljali skupnosti v Riu de Janeiru, Sao Paulu, Salvadorju, Recifeju, kjer so prakticirali islam v zasebni sferi oziroma doma. Niso imeli mošej. Ko je bilo suženjstvo v Braziliji ukinjeno leta 1888, so bile vezi z Afriko pretrgane, zato so tudi te skupnosti začele izginjati.

Ali je trgovina s sužnji, ki so bili predvsem iz zahodne Afrike, potekala tudi pred 18. stoletjem?
Da, a v manjšem obsegu. Islam med sužnji je v Braziliji preživel do zgodnjega 20. stoletja, ko so te skupnosti začele izginjati. Bili so pritiski za spreobrnitev v katoliško vero, številni muslimani pa so prevzeli tudi afriškobrazilske vere. Zadnji potomci teh sužnjev so bili živi še v osemdesetih letih 20. stoletja, nato pa so te skupnosti izginile. Konec 19. stoletja se je začelo priseljevanje z Bližnjega vhoda. Na Karibe so medtem prihajali delavci iz Indije, v nizozemske kolonije pa tudi z Jave. To so tri območja, s katerih je sodobni islam prišel v Latinsko Ameriko. Današnje skupnosti muslimanov so posledica tega priseljevanja. Konec 20. stoletja pa so se začele spreobrnitve Latinskoameričanov brez arabskega ali muslimanskega izvora v islam.

K tej točki se bova še vrnila malce pozneje. Rad bi le razjasnil, kako pomembna je bila trgovina s sužnji za prihod islama v Latinsko Ameriko.
Zelo pomembna. Sicer ni zanesljivih podatkov, a na območjih, kjer je bilo več muslimanskih sužnjev, so ti predstavljali tudi tretjino vseh sužnjev. V Salvadorju v Bahii, kjer je bilo zelo veliko sužnjev, je bilo morda od 5.000 do 10.000 muslimanskih sužnjev.

Tako so bili pravzaprav krščanski trgovci s sužnji tisti, ki so islam v večjem obsegu pripeljali v Latinsko Ameriko.
Da, pri čemer jih seveda ni zanimala vera sužnjev. Pač kupovali so sužnje na določenih območjih. Konec 18. stoletja je bila trgovina s sužnji zelo obsežna, v tistem stoletju pa je v Afriki divjalo več vojn med islamskimi kraljevinami, zaradi česar je bilo v suženjstvo prodanih veliko muslimanskih ujetnikov.

Preden preideva na sedanjost in razloge za širjenje islama po Latinski Ameriki, bi vas vprašal, kakšen je bil odnos oblasti do muslimanov v času kolonializma in po njem. So lahko prakticirali svojo vero?
Ne, nikakor. Bili so prisiljeni v spreobrnitev v katolicizem, še posebej, če so bili svobodni. A to ni veljalo le za islam. Vse afriške vere so bile prepovedane, islam pa je bil le ena izmed njih. Muslimani, ki so vodili upor sužnjev v 19. stoletju, so se srečevali v hiši angleškega trgovca s sužnji, ki je živel v Salvadorju in mu je bilo vseeno, ali so molili v njegovi hiši. Le tam so se lahko zbirali. Bilo je zelo pomembno, da ni šlo za brazilskega ali portugalskega trgovca. Po uporu je prišlo do hudega pregona islama. Popolnoma so ga prepovedali.

Glede na ta upor se zdi, da je imel islam tudi jasno politično plat.
To je bil le eden od uporov sužnjev v Latinski Ameriki, islam pa je bil le element kohezije skupine, ki je upor organizirala. Bili so drugi upori, v katerih so muslimanski sužnji sodelovali, a jih niso organizirali. Tako je bilo zgolj naključje, da je ta upor organiziralo več muslimanov.

Je bil islam kot vera v tem specifičnem uporu uporabljen kot orodje za legitimizacijo ali mobilizacijo množic, kot recimo na Bližnjem vzhodu v 20. stoletju zoper kolonializem in imperializem?
Bil je element identitete v skupini sužnjev, ki jim je omogočal organizacijo upora, a ni podatkov, da je bil upor organiziran z verskim ozadjem. To ni bil verski upor, bil je navaden upor sužnjev zoper razmere, v katerih so živeli. Islam je bil le element, ki jim je omogočal, da so se poznali, ni pa bil glavno ideološko vodilo upora.

Kako pomemben je zgodovinski kulturni in politični vpliv islama v latinskoameriških družbah glede na razmeroma majhno število tam živečih muslimanov?
Res gre za majhno število. Islam postane kot vera v Latinski Ameriki opazen šele konec 20. stoletja. Pred tem je obstajala nekakšna nevidnost muslimanov v Latinski Ameriki. Imeli so zelo malo ustanov, zelo malo mošej, bolj ali manj so se pomešali v večinsko prebivalstvo. Ni bilo namreč veliko prostora za versko raznolikost, še posebej za nekrščanske vere. Konec 20. stoletja pa se je pojavilo več dejavnikov, ki so omogočili islamu, da je postal vidnejši. Eden od dejavnikov so bile svetovne smernice, to pa je bil tudi čas demokratizacije Latinske Amerike. Javna sfera je bila manj nadzirana od države in manj tesno povezana z določenimi idejami državnosti. Ljudje so lahko svobodneje izražali svojo etnično in versko identiteto. V osemdesetih letih so začela padati diktatorstva v Latinski Ameriki, v devetdesetih pa so ne le islamska, ampak tudi bližnjevzhodne etnične identitete postale vidnejše, v Braziliji, v Argentini in drugod. Pred koncem 20. stoletja tako ne moremo govoriti o islamu kot pomemben kulturnem dejavniku v Latinski Ameriki.

Kako hitro se danes islam širi v Latinski Ameriki? Kakšna je dinamika na tem področju in ali so deli Latinske Amerike, kjer postaja islam bolj priljubljen hitreje kot drugod?
Glede širjenja islama v Latinski Ameriki obstaja veliko mitov. Govorimo o res majhnih številkah. V Braziliji ali Argentini je muslimanov okoli 100.000 ali 200.000, če smo res velikodušni, vsi islamski verski voditelji pa se strinjajo, da je število spreobrnjencev v islam okoli 10 odstotkov vseh tamkajšnjih muslimanov. Govorimo torej o 10.000 do 20.000 ljudeh. V Braziliji pa živi 200 milijonov ljudi, v Argentini okoli 40 milijonov. Spreobrnitev v islam je sicer nov pojav, a je že dobro uveljavljen verski trend v latinskoameriških državah. Eden od dejavnikov za to pa je dejstvo, da so te družbe vse bolj povezane s svetovnimi smernicami, islam pa je del tega. Ljudje, ki se spreobrnejo v islam, pravzaprav globalizirajo svojo versko imaginacijo, učijo se novih jezikov, arabščine, turščine ali jezika urdu, potujejo, na Bližnji vzhod, v Indijo, v severno Afriko, ustvarjajo si okvirje za razumevanje in oblikovanje mnenj o dogajanju v mednarodni areni, glede Palestine, vojne v Iraku, širše situacije na Bližnjem vzhodu, ameriške zunanje politike in tako naprej. Pomembno pa je poudariti, da je spreobrnitev v islam pojav predvsem v srednjem razredu, natančneje v nižjem srednjem razredu. Gre za javne uslužbence, ljudi, ki se ukvarjajo s trgovino, učitelje in podobno. To so ljudje, ki imajo velik kulturni kapital, nimajo pa ekonomske moči. Na ta način se artikulirajo in pozicionirajo v svetovni areni. Do spreobrnitev v islam ne prihaja na obrobjih, na revnih območjih, v favelah Latinske Amerike. V favelah Sao Paola je sicer bilo nekaj spreobrnitev v islam, šlo pa je za glasbenike hiphopa ali ljudi, povezane s črnskim gibanjem. Morda so ekonomsko revni, kulturno pa so zelo bogati.

Govorite o spreobrnjencih iz katolicizma?
Ne le iz katolicizma. Nekateri so bili pripadniki afriško-brazilskih ver ali evangeličanski protestanti, drugi so bili ateisti, tudi nekdanji pripadniki levičarskih strank. Številne ljudi islam privlači, saj v njem vidijo novo silo tretjega sveta, ki se sooča z imperializmom.

Katolicizem je v Latinski Ameriki prevladujoča krščanska denominacija. Se da sprejemanje islama pri ljudeh razumeti tudi kot zavračanje katolicizma?
Večji, precej starejši izziv za katolištvo predstavljajo evangeličanski protestanti. Jasno pa je, da ima večina ljudi, ki so prestopili v islam, že nekakšno zgodovino spreobrnitev. Iz katoliške vere so prestopili v evangeličanski protestantizem, nato v afriško-brazilsko vero, morda v budizem, nato pa so prišli do islama. Seveda pa nekateri prestopijo v islam tudi neposredno iz katoliške vere. Tako kot katolištvo vam tudi evangeličanski protestantizem ponuja okvirje za razumevanje določenih stvari, ne pa tudi za pozicioniranje v mednarodnih spopadih.

Ko omenjate svetovne dogodke, kot je vojna v Iraku, ali vprašanja družbene pravičnosti, kot je vprašanje Palestine, kako se v to umešča osvobodilna teologija? Zdi se namreč, da bi lahko ravno ta interpretacija krščanske teologije ljudem, ki jih ta vprašanja zanimajo, ponujala odgovore.
Krščanska teologija je bolj kot na svetovna gibanja navezana na vašo regionalno in državno realnost. Osvobodilna teologija se ni nikoli ukvarjala s Palestino ali Irakom, veliko pa z zemljiško reformo in revščino. To je drug način pozicioniranja. Tudi če je govor o isti stvari, torej pravičnosti, ne gre za enak okvir razprave.

Dejali ste, da prihaja večina spreobrnjencev v islam iz srednjega oziroma nižjega srednjega razreda. Kaj pa avtohtono prebivalstvo Latinske Amerike?
Do več spreobrnitev v islam med avtohtonim prebivalstvom je prišlo le v Mehiki, v Chiapasu, kjer je v islam prestopila skupina ljudi, ki so sodelovali v zapatističnem uporu proti vladi. To je povezano z idejo o islamu kot obliki ideologije družbene pravičnosti, protiimperializma, glasu revnih in prikrajšanih. Tudi v Patagoniji v Argentini so se v islam spreobrnili nekateri pripadniki ljudstva Mapuche. V Latinski Ameriki obstaja nekaj tovrstnih teženj, a v Braziliji se nič takšnega ni zgodilo.

Islam naj bi z vzpostavitvijo ume (koncept islamske skupnosti) ustvaril nekakšno nadidentiteto, ki bi imela prednost pred drugimi, vključno z etnično ali jezikovno identiteto. Kako to deluje v Latinski Ameriki, kjer obstaja zaradi zgodovinskih razlogov cela vrsta različnih identitet?
No, saj je na Bižnjem vzhodu enako. Imate lokalne, nacionalne, etnične identitete. Uma je ideološka stvaritev, ne realnost. V Latinski Ameriki ni nič drugače. Ljudje imajo svoje identitete, ustvarjajo pa tudi to neko, bolj splošno, bolj globalizirano identiteto. Odhajajo v Meko, učijo se arabščine, še vedno pa se imajo za Brazilce, Argentince ali pripadnike ljudstev Mapuche ali Maji in podobno.

Obstajajo kakšne razlike v prakticiranju oziroma interpretaciji islama glede na, recimo, Bližnji vzhod?
Obstajajo sicer določene posebnosti v interpretaciji, a menim, da gre bolj za lokalni pojav, ne celinski. Ponekod so, recimo, salafisti zelo priljubljeni. Številni spreobrnjenci namreč sprejmejo salafizem, saj je zelo enostaven za razumeti. Ljudje bližnjevzhodnega rodu pa raje iščejo bolj tradicionalno razumevanje z območja, od koder izhaja njihova družina. Tako obstaja velika pluralnost interpretacij in ljudje svojo muslimansko identiteto ustvarjajo z globalnimi, pa tudi lokalnimi elementi. Na lokalna vprašanja se odgovarja z globalnimi okvirji.

V primeru Brazilije obstaja široko dojemanje te družbe kot zelo seksualizirane in liberalne, zaradi česar naj bi nastajal konflikt s tradicionalno vero, kot je islam. Ali ta konflikt obstaja in kako se kaže?
Res obstaja bolj seksualiziran vidik latinskoameriške kulture, a obstaja tudi bolj konservativni vidik. To ni monolitna kultura. Del latinskoameriške identitete je tudi biti seksualno konservativen. Dolga desetletja in stoletja je katolištvo pridigalo ravno to, in številni ljudje se s tem strinjajo. Evangeličanski kristjani so zelo konservativni v vprašanjih moralnosti na področju spolnosti in odnosa do telesa. Tem ljudem, ki imajo glede tega bolj konservativna stališča, ustreza tudi islam.

Tradicionalnost in konservativnost islama naj torej ne bi predstavljala nekakšne nove prepreke?
Nikakor. Muslimani v številnih pogledih niso nič bolj konservativni kot evangeličanski kristjani.

Je islam igral kakšno vlogo v politični krajini Latinske Amerike? Ali širjenje islama, čeprav je omejeno, predstavlja priložnost za pretežno muslimanske države, da ustvarijo tesnejše vezi z latinskoameriškimi državami, kjer živi določeno število muslimanov?
Muslimanske skupnosti kot politično sredstvo izkoriščajo tako muslimanske kot latinskoameriške države, ki prek njih ustvarjajo vezi z muslimanskim svetom. Trgovina med Latinsko Ameriko in muslimanskim svetom je zelo pomembna, za te mednarodne povezave pa se včasih izkoriščajo tudi te skupnosti.

Bi bil islam lahko instrumentaliziran v imenu delnih interesov tujih držav
Mislim, da ne. Te skupnosti se namreč večinoma ne zanimajo za politiko, bolj se posvečajo moralnemu pridiganju. Seveda so simbolično in kulturno povezane z bližnjevzhodnimi državami, šiiti bodo tako obrnjeni proti Iranu ali Libanonu, suniti pa proti Savdski Arabiji, a to se ne prevaja v nekakšen politični aktivizem.

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
mali_piscek
# 12.03.2017 ob 07:09
Ha, ha, ha, kakšne bučke klati ta gospod. Nekateri naj bi v Islamu videli družbeno pravičnost. Verjetno predvsem za ženske, ateiste, geje, ....
mali_piscek
# 12.03.2017 ob 07:06
Ko bo pri[el pravi Islam, ne bo več karnevala v Riu.
mali_piscek
# 12.03.2017 ob 07:05
Joj, spet so vsega kristjani krivi.
delfino_
# 12.03.2017 ob 07:06
Koliko pa je harekrišnovcev ali pa budistov, ali bi bila to preveč obrobna tema za vas...
Billi
# 12.03.2017 ob 07:09
Naj se Islam čimprej uveljavi v družbo, potem bojo končno "levičarji" opazili, da je politični Islam v bistvu skrajna desnica, in bodo bili proti njemu, tko da bo spet vse v svojem redu.
Srečni Luka
# 12.03.2017 ob 07:23
To so ljudje, ki imajo velik kulturni kapital
Islam pa je privlačen tudi za pripadnike avtohtonih ljudstev, ki v njem vidijo idejo družbene pravičnosti
V srednjem veku...
Malcom X je bil eden "najboljših" muslimanov, kar se zadeva družbene pravičnosti, človek mu ne more oporekati niti, da je pač "malo bolj" cenil črnce kot belce. Ko se je pa odpravil na romanje v Meko in nadaljeval potovanje po Afriki in Evropi, je celo opustil rasno razlikovanje. Ampak kaj, ko je njegova žena morala ostati doma.
Seveda so ga zaradi njegovih nedvoumno neprednih premikov v islamu ubili.
hizli tren
# 12.03.2017 ob 08:02
Članki o tem da moramo sprejeti migrante...
Članki o spreobrnitvi v Islam....
.....
JakobJak
# 12.03.2017 ob 07:26
ateisti bi se morali združiti in izgnati vse verske zblojence, ki niso sposobni sprejeti, da so sami odgovorni za svoja dejanja in se nikakor ne morejo odreči otoškemu nevidnemu prijatelju...
...
gkamin
# 12.03.2017 ob 09:20
spet nas posiljujete s tem multikulti sranjem in islamizmom.
čak mal noris
# 12.03.2017 ob 08:08
Zanimivo, Vasev, ki tako na levo vleče, da že na desni ven gleda, "modruje" o El Allah-u ( če je že iz južne Amerike ). Kdo bi razumel, kaj je namem tega "pisanja", kaj bi nam avtor rad "povedal"? A?
1970b
# 12.03.2017 ob 07:25
Islam, Krščanstvo, Judaizem so le variacije na isto temo.
Religije, ki so nastale na skupnem prostoru in se medsebojno prepletajo tudi na nivoju svetih knjig.
Od tega kje si se rodil (lokacija, družina) je v največji meri odvisno katero religijo prakticiraš.

Ravno zaradi tega religij ne morem jemati resno, saj so pogojene s časom in prostorom in daleč od božanskega. Zagotovo pa imajo veliko vlogo v urejevanju odnosov v ljudmi.

Njihovi odgovori na vprašanja o bistvu sveta pa niso dosti boljši od števila 42, ki nam je bil razodet v Štoparskem vodniku po galaksiji.
artoum
# 12.03.2017 ob 08:09
ne mi primerjat kristjanov in muslimanov. kristjani so v srednjem veku doživeli razsvetljenstvo. medtem , ko so muslimani še vedno v srednjem veku. sorči pa to.......
kučkučki
# 12.03.2017 ob 07:58
leta 2017 bi pa ja lahko razumeli, da je vse to izmišljeno
Homer.
# 12.03.2017 ob 07:42
Religija je bila vedno sistem za obvladovanje množic in pranje možganov.
Danes je to vlogo že prevzel internet.
Vedno več je internetnih vernikov, ki verjamejo v vsako zapisano bedarijo na www.....
aparat-čik
# 12.03.2017 ob 08:31
ta civilizacija ni zaostala brez razloga. Ne razlikovanje med posvetnim in duhovnim, kot tudi nesposobnost institucionalizacije družbenih odnosov, kar je uspelo Evropi. Zato so totalno politično razsuti in v večnem kreganju za malenkosti.

baje so prevedli vse grške knjige, razen Aristotelove Politike. Se pozna še danes:)
Kekec99
# 12.03.2017 ob 08:26
@uizzi
Dubrovniška republika je prepovedala sužnje lastništvo kot tudi trgovanje z sužnji. Ladije z sužnji so zaplenil8 sužnje pa osvobodili. Ta zakon je sprejet še predno je Amerika odkrita. Ne vsiljuj nam slabe vesti, ni nobene potrebe da bi jo imeli. Tudi osvajali ali kolonizirali s teh področij nismo nikoli, smo pa bili osvajani ali kolonizirani.
brain2k
# 12.03.2017 ob 09:33
V tem članku je omenjeno tudi to, da so kristjani vozili sužnje iz afrike in BV, ne napišejo pa od KOGA so te sužnje kupovali.

Torej, sužnjev niso kar polovili in odpeljali, temveč so jih kupovali od arabskih (muslimanov) preprodajlcev sužnjev.
Joze Koder
# 12.03.2017 ob 08:46
V redu RTV nas izobražuje. Ampak zakaj le o Islamu, zakaj ne tudi o drugih kulturah. Zakaj je Islam na RTV priviligiran.

Zakaj o tej kulturi tudi ne povedo vsega kar prakticirajo. Zakaj so zadnjič o naglavnih rutah govorili na olepševalni način in se sploh niso poglobili v vlogo ženske v Islamu.

RTV spodbujam vas, dajte napisat kakšne pravice ima ženska po šeriatskem pravu, dajte napisat kakšne pravice imajo istospolno usmerjeni v Islamu, dajte kaj napisat o porokah z mladoletnicami.
Strokovnjaki kot ste za Islam boste to stresli iz rokava.
lonc
# 12.03.2017 ob 10:41
upam da v bljižni prihodnosti ukinejo obvezno plačevanje rtv naročnine,in ne bom več sofinanciral takih člankov
Sussudio
# 12.03.2017 ob 08:34
KLIPAN
pozabljaš da v zahodnem svetu tisti ki najbolj podpirajo muslimane in dodatno islamsko imigracijo, so ravno levičarji in tudi simpatizerji komunizma.
V Nemčiji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji, v Skandinaviji... praktično ne dobiš levo sredinske in niti skrajno levičarske stranke, ki ne bi podpirala islamistov in dodatne islamske imigracije.
Blublu
# 12.03.2017 ob 08:02
"Ko bo prišel pravi Islam, ne bo več karnevala v Riu."

Ne, bo pa karnevalah...

Jej!
neprilagojen
# 12.03.2017 ob 09:52
islam v nekaj minutah
kdo zeli naj izvoli, jaz ne in v moji blizini ne zelim

Drncl
# 12.03.2017 ob 08:52
Ko se po odgovore za svoje težave zatečeš k religiji, si gotov...
uizzi
# 12.03.2017 ob 08:11
Koliko visokih verskih predstavnikov je izobčilo teroriste, jih označilo za "hudičeve poslanike" in javno obsodilo dejanja?

Papež je obsodil napad na Irak.
COP
# 12.03.2017 ob 07:31
Da, ljudje menjujejo vero in prepričanja, nič novega. Nižji srednji sloj v Islam, bogataši in milijarderji pa v Žide. Kot Trumpova hčerka, recimo, ki je zavrgla krščanstvo.
Lord Vader9
# 12.03.2017 ob 10:01
Islam v Latinski Ameriki: Največ spreobrnitev med pripadniki srednjega razreda

Hej Vasev, kako pa kaj spreobrnitve v nasprotni smeri. Saj veš, iz islama v krščanstvo? Aja ne gre. Kazen za zapustitev islama je smrt.
Religija miru press
megan
# 12.03.2017 ob 12:50
Gospod pove, da se ocenjuje, da bi v Braziliji naj bilo okoli 100.000 muslimanov. 100.000 v državi z 200 milijoni prebivalci in še teh 100.000 menda živi razpršeno po celi državi, novinar pa potem vpraša, kakšen je vpliv muslimanov na družbo. Tam, kjer predstavljajo 0,5 promila prebivalstva si mislim, da vpliv ni omembe vreden in da je islam v resnici "religija miru in ljubezni."
Vprašanje, kakšen je vplih islama na družbo bi bilo na mestu v Franciji, Viliki Britaniji, na Švedskem, zadnje čase tudi v Nemčiji in še kakšni zahodno-evropski državi, ampak odgovor bi bil "politično nekorekten," če bi bil iskren.
samogledam
# 12.03.2017 ob 10:42
ce si pogledamo stare dokumentarne filme o zivljenju v Afganistanu, Iranu,Iraku,Maroku, Libiji, Alziriji, Tuniziji...pred prihodom verskih blaznezev na oblast, dobimo jasno sliko kako drasticno religija skoduje otrokom v njihovem prvinskem razvoju. Zatiranje,strah,ponizevanje,ustrahovanje
,suzenjstvo,sovrastvo...to je vse s cimer se razmnozujejo!
bistri08
# 12.03.2017 ob 09:36
Levičarji SO za Islam.

Vsaj tisti, ki so poseljeni v Sloveniji.
COP
# 12.03.2017 ob 08:45
adnan1984
Vero kometirajo predvsem ateisti in drugače nevedni glede vere.
Lep pozdrav!


Še en primer verskega gorečneža, ki meni, da je zaradi svojega verskega prepričanje vzvišen nad vsemi. Po njegovem je vera je znanost in visoka umetnost, ki jo smejo komentirati samo vrhunsko usposobljeni in posvečeni strokovnjaki. Torej on in njegovi verski voditelji. Kot pravi, vsi ostali ljudje so nevedni glede ver in verskih prepričanj. Torej razen njega nimajo drugi kaj komentirat.

Lep primer verskega fanatika.
Frankie2010
# 12.03.2017 ob 11:07
No ja, podatki pa so drugačni, Brazilija 205 milijonov prebivalcev 90% katoliških ver, 1,4% ostale 8.6% ateistov, Bolivija 10 milijonov prebivalcev 92,8% katoliških ver, 1,7% ostale 85,5% ateistov, Čile 17 milijonov prebivalcev 85% katoliških ver, 3,4% ostale 11.6% ateistov, Argentina 43 milijonov prebivalcev 94% katoliških ver, 2% ostale 4% ateistov, Tako je dejansko stanje, s tem, da so med ostale vere tudi budisti, Židje in druge nekatoliške oz. muslimanske religiozne skupine.
murkoslavko
# 12.03.2017 ob 10:32
"Islam bo končal svet." Nostradamus
Bendit
# 12.03.2017 ob 07:32
Ce preplavjo evropo se vedno ostane juzna amerika: cile,peru, kolumbija, ekvador..
Lord Vader9
# 12.03.2017 ob 10:03
Čudno, da članek ne zagotavlja višjih standardov razprave!
artoum
# 12.03.2017 ob 07:52
Krimsky

Običajno se na zapisano hitro pojavi ugovor, da so islamski bančniki že našli obvode, da so obresti prepakirali tako, da niso več obresti ... vem za to, vendar s tem lahko goljufajo zgolj sebe, ne pa tudi Njega ...

no evo , sam si vse povedal........
Harmonist
# 12.03.2017 ob 10:17
Ta propagandni članek dokazuje nesveto alianso med anarholevičarji in islamom. Velika laž je, da so kristjani prikazani kot trgovci s sužnji, muslimani pa kot žrtve. Resnica je ravno obratna - suženjstvo je del islamske teologije začenši s prerokim, ki jih je imel preko 20 plus nešteto spolnih suženj kot vojni plen. Zlast črni sužnji so bili zanj ool manj vredni od belih, kar je razvidno iz zapisanih menjav. Aja, Mohamed je bil svetle polti, če še kdo ne ve...
Posledica je suženjstvo v islamu še danes. In da, suženjstvo so ukinili kristjani.
brain2k
# 12.03.2017 ob 08:51
Islam ne bo prezivel enostavno zato ker ne tolerira drugacnosti...
STRIKE
# 12.03.2017 ob 08:18
Kimsky
Kljub temu je pozitivno pri islamu to, da so obresti (in ostali finančni inženiring) DEKLARATIVNO prepovedane. Spoštujem in cenim, kapo dol ...

Ja in?

To ne opravičuje vsega nasilja, ki je v Koranu in ostalih "svetih" knjigah!

Religije sodijo v zgodovino! Danes ne moreš več častiti tako nasilnih sadističnih bogov!
Binder Dandet
# 12.03.2017 ob 08:15
Islama v juzni ameriki torej ni. Izjema (1,5 mio) potrjuje pravilo.
gozdar1
# 12.03.2017 ob 07:35
Eni očitno iščejo odgovore na izzive časa v katerem se ne znajdejo v veri drugi v populistih na koncu ni tako velike razlike ko se zdi.
vnk
# 12.03.2017 ob 14:14
Članek o tem , kako se pripadniki srednjega sloja iz krščanske vere spreobrnejo v islam, naši desničarji pa-krivi so levičarji??????!!!!!!!!!
Sedaj pa res ne vem, če imate desničarji že probleme z pismenostjo ali v čem je problem?


Glede na tvojo uporabo ločil, ne bi drugim očital težav s pismenostjo.
mare.miami
# 12.03.2017 ob 12:37
Čas je že da nehate promovirati te religije...Ta vera je samo za Arabski svet in to je dejstvo!!!!!!
oziris.va
# 12.03.2017 ob 09:31
Billi
# 12.03.2017 ob 07:09

Naj se Islam čimprej uveljavi v družbo, potem bojo končno "levičarji" opazili, da je politični Islam v bistvu skrajna desnica, in bodo bili proti njemu, tko da bo spet vse v svojem redu.


Se stirnjam. Potem končno ne bomo brali takšna jokanja ipd. idelae, ker se o tem NE BO VEČ PISALO.
kromo-som
# 12.03.2017 ob 09:02
Provokacijam kot je ta članek gre zahvala, da se narod postopno prebuja in spoznava, kakšno usodo so mu namenili globalisti: kulturocid, etnocid, genocid - usodo ameriških Indijancev.
Ramus
# 12.03.2017 ob 08:43
Temu članku pravzaprav manjka vsebina,... zakaj bi se nek evangeličan spreobrnil v islam, "zaradi seksualne konservativnosti", ki je po mnenju sogovornika značilnost obeh skupin?? Eh dajte no,...
webman
# 12.03.2017 ob 08:03
Če bi bilo verovanje prepuščeno posamezniku bi bilo na svetu manj agresije. Tako se pa pod krinko verskih skupnosti organizirajo politične struje z edinim ciljem nadzora in usmerjanja družbe za namen bogatenja in vladanja. Jasno je, da nikoli ne bo samo eno vera prevladala vse ostale, saj se kmalu najde tekmec z bolj zanimivimi predlogi za svoje člane... Želja po absolutni moči je prevelika in osebna prepričanja brez institucionalnega udejstvovanja nikomur ne prinašajo profita.
Takoj ko se verska skupnost ne more toliko širiti kot si sami želijo in mislijo, da so upravičeni, se del pripadnikov radikalizira. Koliko visokih verskih predstavnikov je izobčilo teroriste, jih označilo za "hudičeve poslanike" in javno obsodilo dejanja?
megan
# 12.03.2017 ob 13:02
Sicer pa bi intervju lahko dal Evropejcem idejo, kam it kot begunci in prosilci za azil, ko bo v njihovih domovinah res prevladal islam. Argentina ima še ogromno neposeljenega prostora, ki je za poselitev primeren, hkrati pa bi ji izobražena delovna sila prav prišla. Zaradi vmešavanja samooklicanih svetovnih policajev v njihovo goospodarstvo in vsiljevanja neolibralizma imajo precej slab šolski sistem in posledično premalo izobražencev. Podobno je z Brazilijo, ki ima ogromno naravnih virov, ampak ne dovolj izobraženih, da bi jih sami izkoriščali oziroma, da bi iz kovin naredili izdelke z visoko dodano vrednostjo, namesto da izvažajo rudo in polizdelke, kar se zdaj dogaja.
Love_tigBitties
# 12.03.2017 ob 11:34
Kar je meni res fascinantno, da se v letu 2017 še vedno gremo te več tisoč let stare pravljice o veri in bogu. Še bolj absurdno pa je, da ima vera nek poseben status nedotakljivosti. Torej lahko se norčujemo iz politikov, moških, ženskih, seksa, ipd. samo ko pride do vere se pa stvar zaključi. Ta norost se mora nehat, vse kar je povezano z religijami je potrebno odstranit iz javnega življenja. Kdor hoče verjet v kamenodobne pravljice naj to počne doma med štirimi stenami.
gkamin
# 12.03.2017 ob 10:25
sivi gandalf, če ti ne odgovarja moje pisanje in pravica do svobodnega izražanja, imaš vso pravico in morda intelekt, da se temu ogneš.
Sussudio
# 12.03.2017 ob 08:35
Brahe
kdo pa je rekel da liberalizem nekaj boljšega?
Kazalo