Italijanski institut za zdravje je opozoril, da je epidemija izbruhnila zaradi strmega padca v številu cepljenih otrok. Le še okoli 85 odstotkov italijanskih dvoletnikov je cepljenih proti ošpicam, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa za preprečevanje širjenja okužb priporoča vsaj 95-odstotno cepljenost. "Trenutno se z epidemijo soočata Italija in Romunija," je dejal predsednik instituta Walter Ricciardi.

Italija je ukrepala, potem ko je ameriški center za nadzor bolezni ta teden objavil opozorilo za svoje državljane, ki bodo v kratkim potovali v Italijo, naj bodo pazljivi zaradi te potencialno smrtne bolezni. Ricciardi je izjavil, da razume ameriško potezo, in dodal, da so v ZDA sprožili obsežno kampanjo, s katero država starše poziva, naj cepijo svoje otroke.

M5S proti obveznemu cepljenju
V Italiji se dogaja prav nasprotno. Levosredinska vlada je nedavno obtožila Gibanje petih zvezd (M5S), da širi strah med starši, ko so člani gibanja javno podvomili o varnosti določenih cepiv in ostro nastopili proti predlogu, da cepljenje postane obvezno. "Cepiva so igrala pomembno vlogo v izkoreninjenju hudih bolezni, a vseeno so z njimi povezana tveganja zaradi stranskih učinkov," je ustanovitelj gibanja Beppe Grillo izjavil leta 2015 in dodal, da bi obvezno cepljenje pomenilo darilo za multinacionalna farmacevtska podjetja.

V Sloveniji zadnja epidemija v letih 1994/95
Kot piše na straneh slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so bile v Sloveniji ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen, a od leta 1968, ko je Slovenija uvedla obvezno cepljenje, je število bolezni začelo upadati. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas tako v letih 1994/95, leta 2015 pa je bila precepljenost 93,5-odstotna.

Ošpice se prenašajo neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih, kot so vrtci, šole, množične prireditve. Začetek bolezni je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih, nato se pojavijo značilne t. i. Koplikove pege, to so majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino.

Največje tveganje za zaplete in tudi smrt sta pri dojenčkih in imunsko oslabljenih ljudeh. Zapleti se pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov. Bolezen pri novorojenčkih in dojenčkih lahko povzroči hudo drisko z dehidracijo. Otroci lahko prav tako zbolijo za vnetjem srednjega ušesa in hudo pljučnico, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije tudi vnetje osrednjega živčevja.

Za ošpice so dovzetni vsi, ki jih niso preboleli ali niso bili uspešno zaščiteni s cepljenjem. Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva, še piše na strani NIJZ-ja.

O ošpicah so govorili tudi v današnji radijski oddaji Ultrazvok. Prisluhnete ji lahko spodaj.