Hude poplave, ki so pretekli teden prizadele Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, so po zadnjih podatkih terjale skoraj 40 žrtev. Zaradi stoječe vode na poplavljenih območjih je reševanje izjemno oteženo, zaostrujejo pa se tudi ekološki in zdravstveni parametri, saj je zaradi onesnaženja vode in hrane zvišano tveganje nalezljivih bolezni.

V katastrofalnih poplavah v Srbiji je po najnovejših podatkih umrlo 20 ljudi. Največ, 13 smrtnih žrtev, je vodna ujma zahtevala v Obrenovcu, kjer so danes odredili popolno evakuacijo mesta, saj pričakujejo še en poplavni val. Število žrtev sicer najverjetneje ni dokončno, ker se voda s številnih poplavljenih območij še ni umaknila.

Škoda presega več 100 milijonov evrov
Razmere ostajajo kritične tudi v Šabcu, Malem Zvorniku in Šidu. Iz vasi ob Savi v okolici Šabca in v Šidu poteka evakuacija okoli 8500 ljudi. Gladina Save v bližini Šabca sicer upada, vendar pa so popustili obrambni nasipi. Še vedno je ogrožena termoelektrarna Nikola Tesla v Obrenovcu, ki jo s treh strani obkroža voda, a še naprej proizvaja električno energijo. Srbski premier Aleksandar Vučić je v ponedeljek dejal, da je škodo zaradi poplav za zdaj težko oceniti, da pa predvidoma presega več sto milijonov evrov, po nekaterih podatkih znaša celo več kot milijardo evrov. Poimensko se je zahvalil vsem državam, ki so Srbiji priskočile na pomoč ob vodni ujmi, tudi Sloveniji, in sporočil, da "srbski narod ne pozabi svojih prijateljev".

Lagumdžija: Milijon ljudi brez pitne vode
V Bosni in Hercegovini je četrtina od 3,8, milijona prebivalcev v poplavah neposredno prizadeta, milijon ljudi je brez pitne vode, uničenih ali huje poškodovanih pa je več kot sto tisoč stanovanjskih objektov, je opozoril zunanji minister BiH-a Zlatko Lagumdžija. Uničenje je primerjal s tistim v vojni ter napovedal, da bi reševanje lahko trajalo vsaj še deset dni. V državi so našteli več kot dva tisoč zemeljskih plazov, uničenih je najmanj 230 šol in zdravstvenih ustanov. Natančno ni mogel navesti števila mrtvih, saj je dejal, da bo to mogoče, ko se bodo narasle vode v celoti umaknile. Po dosedanjih podatkih medijev so v srbski entiteti, Republiki srbski, poplave zahtevale 17 življenj, od tega največ - devet - v Doboju. V večji entiteti Federaciji BiH so zahtevale eno življenje.

V Slavonskem Brodu nasipi zdržali
Tudi stanje na poplavljenih območjih na vzhodu Hrvaške, ob Savi, je dramatično in težko, čeprav se poplave nekoliko umirjajo, je dejal direktor hrvaške uprave za zaščito in reševanje Jadran Perinić. Hrvaški premier Zoran Milanović je v ponedeljek znova obiskal ogrožena območja, kamor prihaja tudi vse več humanitarne pomoči. Po obisku Slavonskega Broda je izjavil, da je bilo v mestu najbolj nevarno ravno zaradi njegove velikosti. Poudaril je, da so bili le korak od katastrofe in da so imeli srečo, ker so nasipi zdržali. Predsednik države Ivo Josipović je območje Županje obiskal v nedeljo, dan pozneje pa je obiskal Koprivnico, kjer je izrazil upanje, da bo Hrvaška vodila projekt, v katerem bodo skupaj z BiH-om in Srbijo prosili za denar iz solidarnostnih skladov EU-ja.

Pomaga tudi Slovenija
Slovenija je v petek na poplavno območje v BiH poslala dve enoti s čolni za reševanje in 12 pripadniki civilne zaščite ter helikopter vojske s posadko. Prav tako pa Slovenija pomaga prizadetim v Srbiji. V petek je tja poslala dve muljni črpalki in 19 pripadnikov civilne zaščite, v soboto še dodatno enoto civilne zaščite s čolni in drugo opremo. Po državi različna društva in posamezniki ter organizacije, kot sta Rdeči križ in Karitas, še naprej zbirajo humanitarno pomoč prizadetim v poplavah v BiH-u in Srbiji, pa tudi na Hrvaškem. Kot sicer opozarjajo, morajo tisti, ki želijo pomoč sami odpeljati na prizadeta območja, pridobiti ustrezne dokumente, sicer jih lahko doleti carina.