Policijski nadzor na vhodu v stavbo javne televizije MTVA. Foto: Reuters
Policijski nadzor na vhodu v stavbo javne televizije MTVA. Foto: Reuters
Madžarska
Prebivalci Madžarske so v preteklem tednu štirikrat odšli na ulice, da bi dvignili glas proti, kot pravijo, vse bolj avtoritarnemu premierju Orbanu. Foto: Reuters
Margaritis Schinas
Glavni govorec Evropske komisije Margaritis Schinas trdi, da uporablja in bo še naprej uporabljala vsa orodja, ki jih ima na voljo kot varuhinja pogodb EU-ja. Foto: Reuters
Protesti se širijo po Evropi

Ena izmed neodvisnih poslank Bernadett Szel je na svojem profilu na Facebooku objavila posnetek, kako sta varnostnika med prerivanjem njenega poslanskega kolega Akosa Hadhazyja vrgla iz stavbe. Zatem so odstranili tudi njo. Preostali poslanci v zgradbi nadaljujejo protest.

V prostorih javne televizije MTVA je namreč prenočilo 12 poslancev, ki so s tem izrazili protest proti Orbanu in njegovim nedavnim ukrepom, kot je nova delovna zakonodaja.

Skupina protestnikov se je v nedeljo zbrala tudi pred sedežem javne televizije MTVA in zahtevala, da se njihove zahteve predvajajo na televiziji. Nekaj opozicijskim poslancem so ob spremstvu policije tudi dovolili vstop, a njihovih zahtev vseeno niso predvajali v etru. Med zahtevami so umik nove delavske zakonodaje, ki jo kritiki označujejo za "suženjsko", zahteva za neodvisne javne medije in poziv, naj madžarska sodišča bolj sodelujejo s sodišči Evropske unije.

Neupoštevanje zahteve po predstavitvi vsebine peticije v etru je pripeljalo do spopadov med policijo in protestniki. Ti so na policijo vrgli dimne granate, policija pa je uporabila solzivec.

Protesti so usmerjeni tudi proti drugim spornim reformam, ki jih je sprejel parlament, v katerem ima večino Orbanova desna stranka Fidesz. Med drugim razburja zakon, ki predvideva ustanovitev upravnih sodišč. Ta naj bi razsojala v sporih glede odnosov v javni upravi in z njo. A ker naj bi jih nadzoroval pravosodni minister, kritiki menijo, da Orban s tem zgolj krepi svoj politični nadzor nad sodišči.

V nedeljo se je na ulicah Budimpešte sicer zbralo od 10.000 do 15.000 ljudi. To je bil četrti in do zdaj največji shod proti Orbanu v preteklem tednu, poimenovali so ga "Vesel božič, gospod premier".

Fidesz za proteste krivi Georgea Sorosa
V soboto so iz vladajočega Fidesza sporočili, da za protesti stojijo "kriminalci", za razvnemanje protestov pa so s prstom pokazali na ameriškega judovskega milijarderja Georgea Sorosa, rojenega na Madžarskem. Soros je namreč že dolgo trn v peti Orbanu. Očita se mu financiranje "levičarskih zarotnikov" po vsej Evropi, poleg tega naj bi si z "z uvažanjem migrantov" prizadeval destabilizirati Madžarsko in Evropo. Soros to označuje za blodnje.

Bilance posledic nedeljskih izgredov in spopadov med policijo in protestniki še ni. Podobno nasilno je bilo sicer tudi v četrtek, ko je policija prav tako uporabila solzivec. Ranjenih je bilo najmanj 15 policistov, policija pa je aretirala 35 protestnikov.

Evropska komisija: Na potezi so članice EU-ja
Evropska komisija je v odzivu na proteste na Madžarskem proti ukrepom vlade poudarila, da so na potezi članice EU-ja. V razpravi članic o očitanih kršitvah evropskih vrednot na Madžarskem prejšnji teden sicer ni bilo premikov, so pa številne članice po neuradnih navedbah izrazile pričakovanje, da bi komisija storila več.

V komisiji medtem zgolj ponavljajo že večkrat slišano: da delijo skrbi, izražene v poročilu Evropskega parlamenta, na podlagi katerega je ta v primeru Madžarske pozval k uporabi 7. člena pogodbe EU-ja. Še zlasti jih skrbijo ugotovitve glede temeljnih pravic, korupcije, obravnava Romov in neodvisnost pravosodja.

Komisija je prispevala k razpravi ministrov Unije o razmerah na Madžarskem prejšnji torek s predlogi. "Zdaj so na potezi članice, da odločijo o nadaljnjem ukrepanju," je v Bruslju poudaril glavni govorec komisije Margaritis Schinas.

Ob tem je Schinas zatrdil, da komisija – ta je sicer tarča očitkov, da proti Madžarski ne ukrepa enako odločno kot proti Poljski, ker je Orban član najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) – uporablja in bo še naprej uporabljala vsa orodja, ki jih ima na voljo kot varuhinja pogodb EU-ja, o čemer pričajo tudi številni že uvedeni postopki proti Madžarski.

Za skrajni ukrep ni potrebnega soglasja
Evropski parlament je k uporabi 7. člena v primeru Madžarske pozval septembra, sploh prvič v zgodovini. V primeru Poljske je k uporabi tega člena, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic, pozvala Evropska komisija. V nobenem primeru sicer članice za zdaj niso sprejele nikakršnih ukrepov. Za skrajni ukrep je potrebno soglasje, ki ga v Uniji ni.

Protesti se širijo po Evropi