Fidži turistom ponuja eno plat življenja, domačinom pa drugo. Foto: Reuters
Fidži turistom ponuja eno plat življenja, domačinom pa drugo. Foto: Reuters
Spolno nasilje je na Fidžiju velik tabu, sploh kadar gre za družinske člane. Foto: Reuters
BoBo/ Humanitarne organizacije opozarjajo na veliko težavo, ker svojci žrtev spolnega nasilja krivdo pogosto naprtijo njim samim, namesto da bi jih zaščitili.

Sera je bila stara devet let, ko so jo posilili. Ko je svojo družino prosila za pomoč, ji je bilo jasno povedano, da je bil napad njena krivda, zločin pa so pometli pod preprogo. A deklico, zdaj 22-letnico, je dogajanje usodno zaznamovalo in krojilo potek njenega nadaljnjega življenja. Nekaj let pozneje je pobegnila od doma in se zatekla v hišo, kjer je živelo še nekaj otrok z enakimi izkušnjami. A tudi tam niso dočakali lepšega jutri: prisiljeni so bili v prostitucijo.

Sera je ena od številnih otrok, ki so žrtve otroške prostitucije, ki pa jo na tem otoku vztrajno prikrivajo, ker v veliko primerih žrtve poznajo svoje posiljevalce, torej sorodnike ali družinske prijatelje, ugotavljajo humanitarne organizacije. To je, poleg kulturnih vzorcev, tudi razlog, da svojih mučiteljev ne prijavijo.

S tem, da je svojo zgodbo delila v javnosti, želi Sera spodbuditi tudi druge žrtve, da bi se opogumile in delile zgodbe, s tem pa pritisnile na oblasti, da bi začele preganjati posiljevalce.

"Spregovoriti želim v imenu vseh žrtev spolnega izkoriščanja, ki ne morejo spregovoriti," je na novinarski konferenci, ki jo je soorganizirala organizacija za človekove pravice Civicus, dejala Sera, ki ne želi povedati svojega imena in razkriti, kjer živi njena družina. "Moja družina me ni podprla. Okrivila je mene. Počutila sem se, kot da sem jaz odgovorna, počutila sem se zlorabljeno."

Vodja humanitarne skupine Save The Children Fiji Iris Low-McKenzie pravi, da sta otroška prostitucija in trgovanje z otroki močno razširjena, toda mlade žrtve zlorab ne prijavijo policiji, ker je na otoku kulturni tabu negativno govoriti o starejših. To je tudi razlog, da ne obstajajo številke, koliko otrok je žrtev trgovine z belim blagom, pravi skupina ECPAT International, ki se bojuje proti trgovini z otroki.

V enem letu nobene obsodbe zaradi trgovine z otroki
Ameriški State Department je v poročilu o človekovih pravicah na Fidžiju za leto 2016 zapisal, da se "komercialno" spolno izkoriščanje otrok nadaljuje, a v enem letu ni bilo nobene tožbe ali obsodbe zaradi trgovine z otroki. "Družinski člani, drugi prebivalci Fidžija, tuji turisti in člani tujih ribiških odprav so domnevno vključeni tudi v prostitucijo otrok na Fidžiju," je zapisano v poročilu.

Sandy Thompson (ECPAT International) opozarja, da je za prebivalce otoka zelo težko spregovoriti o tovrstnih temah, saj je kultura, ki zapoveduje odnose med mlajšimi in starejšimi, drugačna. "To se dogaja na območju Tihega oceana, toda nihče tega dejansko ni poimenoval ali prej o tem spregovoril."

Lynnie Roche, soustanoviteljica organizacija Homes of Hope in Fiji, ki podpira dekleta, ki so prisiljena v prostitucijo oz. so žrtve trgovine z belim blagom, pravi, da so žrtve prodaje tudi deklice, stare komaj nekaj let. Navedla je primer 10-letne deklice, ki se je preselila k teti, potem pa postala spolna žrtev sosedov, z zasluženim denarjem pa je njena teta plačevala najemnino. Ko je pri 17-ih zanosila, so jo vrgli na cesto.

Drug primer: deklico je oče dal kot spolno igračko svojemu šefu, v strahu, da ne bi v nasprotnem primeru izgubil službe. Deklico je šef posiljeval, dokler ni zanosila.

"Nihče ne prosi 11-letnice, naj bo noseča. Nobena 8-letnica ne stoji na ulici prostovoljno … to je nekaj, kar počnejo odrasli, in to za svojo korist," pravi Rochova. Humanitarna organizacija Homes of Hope, ki jo je soustanovila leta 1996, žrtvam spolnega nasilja in izkoriščanja ponuja neposredno pomoč v obliki nastanitve in različnih programov psihološke in druge pomoči, ki jim omogočajo, da obrnejo novo stran v življenju. Kot navajajo na svoji spletni strani, so leta 2015 neposredno pomagali 172 ženskam in otrokom na Fidžiju in bližnjih otokih, posredno, prek izobraževalnih in drugih programov, pa pozitivno vplivali na življenje skoraj 50.000 ljudi na tem območju. "Naša vizija je prihodnost, ko bodo ženske in otroci osvobojeni vseh stigem in začaranega kroga vsiljene spolnosti."

Sera pravi, da je dolga leta preživela kot nema žrtev spolnega izkoriščanja, preden je lahko spregovorila o tem. "Vedela sem, da se moram odločiti, ker sem bila na robu. Tisti občutek, da ne zmorem več."