Prihajajoče volitve v tretjem največjem gospodarstvu v EU-ju bodo vplivale tudi na prihodnost Unije, saj je tudi v Italiji v porastu evroskepticizem, ki ga zagovarjata priljubljeni stranki Gibanje petih zvezd in desna Severna liga. Za večino v 630-članskem parlamentu morajo stranke doseči 40-odstotni volilni prag, kar po podatkih javnomnenjskih anket ne bo uspelo nobeni stranki, ki bodo tako prisiljene v oblikovanje koalicij.

Zaradi nujnosti sklepanja koalicij je za novo italijansko vodstvo pomembnejša podpora zavezništvom kot posameznim strankam. Desnosredinska koalicija pod vodstvom Berlusconija naj bi prejela 37 odstotkov podpore, levosredinska koalicija pod vodstvom nekdanjega premierja Mattea Renzija pa 27 odstotkov. Gibanje petih zvezd, ki nasprotuje sklepanju zavezništev z drugimi strankami, naj bi prejelo 28 odstotkov podpore, poroča Financial Times.

Marčevske volitve bo zaznamoval tudi nov volilni sistem, saj bodo Italijani prvič po letu 2001 poleg stranke na volitvah neposredno izbirali tudi kandidata iz svojega volilnega okrožja, poroča Politico. 37 odstotkov parlamenta bo tako izvoljenega na lokalni ravni, preostalih 63 odstotkov sedežev pa bo proporcionalno razdeljenih med strankami. Nov volilni sistem Rosatellum, poimenovan po predlagatelju Ettoreju Rosatu, je stranke prisilil v "mikrokampanje" po vsej državi, saj bodo poleg medijskih strankarskih kampanj morali volivce prepričati tudi s svojimi okrožnimi kandidati.

Gibanje petih zvezd prvak med strankami
Javnomnenjske ankete z 28-odstotno podporo v vlogo favorita med strankami postavljajo Gibanje petih zvezd, vendar gibanje po poročanju Euronewsa trdi, da s strankami zaradi moralne odgovornosti do svojih volivcev ne bo sklepalo partnerskih vezi, s čimer se je predvidoma umaknilo od oblikovanja vlade.

Demokratska stranka (PD) Renzija in sedanjega premierja Paola Gentilonija, ki bo kandidiral kot kandidat rimskega okrožja, ima trenutno 25- odstotno podporo, vendar med volivci izgublja podporo tudi zaradi notranjih nesoglasij. Decembra lani je skupina poslancev zaradi nesoglasij o pokojninski in delavski reformi zapustila PD in ustanovila stranko Svobodni in enakopravni (Liberi e Uguali), ki ji ankete pripisujejo okoli petodstotno podporo.

Med bolj priljubljenimi strankami sta glede na ankete s 15 odstotki znova Naprej, Italija (Forza Italia) italijanskega političnega fosila Silvia Berlusconija, ki zaradi utaje davkov iz leta 2013 na volitvah do leta 2019 ne sme sodelovati, a trdi, da bo Italijo ubranil pred populizmom. Berlusconijev zaveznik Matteo Salvini, voditelj evroskeptične in protiprebežniške Severne lige, naj bi dobil med 13 in 14 odstotkov. Slab mesec pred volitvami naj bi bila dobra tretjina volivcev še neodločenih, poroča Euronews.

Renzi: PD edini sposoben voditi Italijo
Nekdanji premier Renzi je v Rimu v pogovoru s tujimi novinarji dejal, da je njegova Demokratska stranka (PD) edina politična sila v Italiji, ki je sposobna voditi vlado. "Italiji gre danes bolje kot pred štirimi leti. Ponosen sem, da sem na čelu levosredinskega zavezništva, ki je v Italiji izpeljalo bistvene reforme," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Renzi.

Hkrati je 44-letni nekdanji predsednik italijanske vlade posvaril pred "nestvarnimi in neodgovornimi volilnimi obljubami" desnosredinskega zavezništva. "Obstaja nevarnost, da Italija letos nazaduje," je še dejal Renzi. "Vprašanja migracij ne bi smeli politično instrumentalizirati," je opozoril Renzi in dodal, da je z omenjeno politiko rešil na tisoče ljudi. "Tudi če me je to pri volivcih stalo nekaj odstotnih točk, bi storil isto," je zagotovil. Po zaslugi sporazuma z Libijo se je tudi zmanjšal migracijski val v Italijo, je še poudaril.

Renzi je francoskega predsednika Emmanuela Macrona označil kot blagoslov za Evropo. Macron je nekdanji socialistični minister, ki je slavil po odstopu in ustanovitvi lastne sredinske stranke. Pojavljajo se ugibanja, da bi lahko ob morebitnem volilnem porazu podobno storil tudi Renzi.

Nekdanji italijanski premier je v pogovoru s tujimi novinarji poudaril, da Evropa potrebuje politike za gospodarsko rast, ne samo varčevalnih politik. "Vrnitev k Maastrichtu je sveta. Italija potrebuje postopno zmanjševanje dolga, ne takojšnje, kar pridigajo zagovorniki varčevanja, to pa vodi k izgubam in ubija gospodarstvo," je po navedbah DPA-ja še dejal Renzi.

"Premierju ni treba biti simpatičen"
Opozoril je, da ni nujno, da je predsednik vlade tudi simpatičen. "Obstajajo simpatični in manj simpatični ljudje. Ko sina peljem do šolskega avtobusa, se ne sprašujem, ali voznik pripoveduje dobre šale ali ne. Sprašujem se, ali je dober voznik. In tudi v Italiji potrebujemo dobrega voznika," je še dejal Renzi, ki je kot predsednik vlade odstopil decembra 2016 po neuspelem referendumu o ustavnih spremembah.

Poneverbe v vrstah gibanja
V Italiji medtem odmeva afera o poneverbah v vrstah populističnega Gibanja petih zvezd. Nekateri poslanci gibanja, ki si marca obetajo ponovno izvolitev, naj namreč dela svojih dohodkov ne bi namenili v sklad za podporo malim in srednje velikim podjetjem, kot to od njih zahtevajo interna pravila.

Vodstvo gibanja z nekdanjim komikom Beppejem Grillom na čelu je zdaj obljubilo, da bo zadevo temeljito preverilo in ugotovilo, kateri poslanci se niso držali internih predpisov, po katerih bi morali v omenjeni sklad prispevati precejšen del svoje poslanske plače. Kršilce naj bi čakal izbris s seznama kandidatov za prihajajoče volitve.

Domnevno naj bi v skladu umanjkalo 1,4 milijona evrov. Kot sta poročala dnevnika La Repubblica in Corriere della Sera, naj bi nekateri poslanci celo fotografirali potrdila o nakazilu denarja v sklad in fotografije kot dokaz objavili na spletni strani gibanja, a naj bi nato stornirali vplačila. Doslej naj bi odkrili že najmanj tri kršilce.

Ogorčenje javnosti je skušal ublažiti kandidat Petih zvezd za premierja, 31-letni Luigi Di Maio, ki je poudaril, da so poslanci gibanja v iztekajočem se mandatu v sklad vplačali 23,1 milijona evrov, s tem denarjem pa so pomagali 7.000 podjetjem in 14.000 delojemalcem.

"Nekaj gnilih jabolk" še ne izničuje uspeha naše edinstvene pobude, je vztrajal. Razkritje je posebej boleče, saj je gibanje utemeljeno prav na populističnih obljubah o drugačni politiki, ki ni skorumpirana in dela v dobro ljudi. Pred volitvami so pogosto izpostavljali prav omenjeno pobudo za pomoč malim in srednje velikim podjetjem.