Prihodnji teden se bo v Rusiji začel nogometni "ples", država gostiteljica pa je zaradi zaostrenih političnih odnosov z Zahodom še posebej pod drobnogledom. Nekateri britanski in ameriški mediji tako celo pišejo, da bo to "najbolj politično nogometno prvenstvo do zdaj" oziroma prvenstvo, na katerem se ne bo nič zgodilo brez privolitve ruskega predsednika Vladimirja Putina. Močno se razlikujejo tudi ocene, kakšno spodbudo bi lahko prvenstvo predstavljalo za rusko gospodarstvo in ali se bodo naložbe v 12 stadionov v enajstih mestih povrnile.

Ruski portal Realno vremja se je maja skliceval na poročilo o gospodarskih posledicah prvenstva in poročal, da se bo ruski bruto družbeni proizvod po zaslugi enomesečnega turnirja v obdobju 2013–2023 povečal za od 26 do 30,8 milijarde ameriških dolarjev. Organizatorji prvenstva so še bolj optimistični, saj pričakujejo, da bo prvenstvo dalo državi najmanj 31-milijardno spodbudo. V tej številki so upoštevani razvoj turizma, velike naložbe v infrastrukturo in nadaljnji razvoj zaradi omenjenih naložb. "SP je že dal zagon gospodarstvu v posameznih regijah gostiteljicah nogometnih tekem, prvenstvo pa bo imelo tudi v prihodnje dolgoročne pozitivne vplive na gospodarstvo Rusije," je dejal namestnik ruskega premierja Arkadij Dvorkovič, ki je ceno vseh stroškov turnirja postavil na 11 milijard dolarjev. Poleg tega se je zaradi svetovnega prvenstva odprlo 22.000 novih delovnih mest.

Za SP "le" 11 milijard dolarjev, za igre v Sočiju menda kar 50
Za primerjavo, zimske olimpijske igre v Sočiju leta 2014 so se v zgodovino zapisale kot najdražje zimske igre doslej, saj so dobile sloves "nacionalnega prestiža" in "zasebnega projekta Vladimirja Putina". Po prvih podatkih iz Kremlja so igre stale kar 50 milijard dolarjev, nato pa so ta znesek nekoliko spustili in pojasnili, da bi država železniško in nove cestne povezave do Sočija zgradila tudi, če iger ne bi bilo.

Novica mednarodne tiskovne agencije Reuters iz konca maja pa se bere popolnoma drugače. Sklicujejo se na strokovnjake iz bonitetne hiše Moody's, ki so napovedali, da svetovno prvenstvo Rusiji ne bo prineslo praktično nikakršnih pozitivnih stvari. "Čeprav Moskva upa, da se bodo zapravljene milijarde dolarjev odrazile v novem zagonu gospodarstva, to ne drži. Prvenstvo bo imelo le kratkotrajen učinek na rusko gospodarstvo," menijo pri Moody'su in pojasnjujejo: "Turnir traja le en mesec, gospodarstvo Rusije pa je ogromno."

V Rusiji med 14. junijem in 15. julijem pričakujejo okoli 570.000 tujih nogometnih navdušencev in 700.000 domačih. Poleg gradnje novih stadionov v Samari, Saransku in Nižnem Novgorodu si Moskva želi najpomembnejše nogometno tekmovanje na svetu izkoristiti tudi za vpeljavo širših družbenih in gospodarskih sprememb, od novih delovnih mest do razširitve nadzornih kamer. "Pretirano bi bilo reči, da brez projektov, povezanih s SP-jem, Rusija ne bi imela gospodarske rasti," je dejal investicijski strokovnjak Aleksej Zabotkin. Pri Moody'su še menijo, da bodo ruska živilska industrija, hoteli, telekomunikacijska podjetja in prometne storitve sicer zaradi nogometa imele začasno rast prihodkov, a vpliv na celotno gospodarstvo bo zelo omejen.

"Gradbena podjetja so največji zmagovalci prvenstva, a tudi ta so dobiček zaradi projektov povečala že v letih 2016 in 2017. Vprašanje je, koliko bo Rusiji uspelo izkoristiti priložnosti, ki ji jih ponuja SP, za izboljšanje svoje infrastrukture doma in izboljšanje svojega slovesa v tujini," pa se sprašuje ekonomist pri razvojni banki Eurasian Jaroslav Lisovolik.

Nizka vrednost rublja v korist turistom
Če koga, pa nižja vrednost rublja veseli prav nogometne navijače, ki načrtujejo pot v Rusijo. Rubelj v zadnjem času pada, kar pomeni nižje stroške za vse tuje obiskovalce predvsem pri nastanitvah, taksijih in v restavracijah. Od začetka aprila so v razmerju do rublja največ pridobile valute Kolumbije, Poljske, Tunizije in Peruja, če naštejemo le tiste države, ki bodo imele v Rusiji svoje reprezentance. Po podatkih svetovne nogometne organizacije FIFA so tako Perujci kupili kar 40.000 vstopnic za nogometne tekme, kar je osmo najvišje število med 32 državami udeleženkami.

Mimogrede, podjetje Virgin Media je izračunalo, da bo povprečen angleški navijač za vse tri tekme skupinskega dela svoje reprezentance zapravil več kot 6.600 dolarjev, z letalom pa bo preletel skoraj 5.500 kilometrov, če ga bo pot vodila iz Londona v Volgograd, kjer bo prva tekma Angležev, nato pa še na drugi dve tekmi v Nižni Novgorod in Kaliningrad. Anglež bo tako v letalu presedel skupno 12 ur in 15 minut, kar sploh ni veliko v primerjavi z gorečimi nogometnimi navdušenci iz drugih delov sveta. Urugvajski navijač bo tako zaradi ogleda vseh treh tekem skupinskega dela svoje reprezentance "med oblaki" preživel 25 ur in 39 minut, rekorderji v tej kategoriji pa bodo perujski navijači, ki bodo za pot iz Lime v Saransk, nato pa še Jekaterinburg in Soči skupno v zraku preživeli več kot 36 ur. Po drugi strani navijača elfa čaka skupno le za sedem ur letenja.

Britansko-ruska prerekanja
Brez vpletanja politike v prvenstvo verjetno ne bo šlo. Britanski princ William, ki je tudi predsednik angleške nogometne zveze, je zaradi rusko-britanskega diplomatskega spora, ki je nastal zaradi skrivnostne zastrupitve nekdanjega ruskega tajnega agenta Sergeja Skripala v Salisburyju, že napovedal, da si je premislil in da ga v Rusijo ne bo. Morda mu je to zaradi lastne varnosti svetovalo celo britansko zunanje ministrstvo. Neki britanski poslanec je SP v Rusiji primerjal celo z nacističnimi olimpijskimi igrami v Berlinu leta 1936, zunanji minister Boris Johnson pa je pritrdil njegovim besedam in dodal, da "mu gre ob misli, da bodo Putina na tem dogodku častili, na bruhanje".

Nič čudnega, da so zaradi zamer in hladnih odnosov, ki jih do Rusije gojijo nekatere države, ruski poslanci, ki sestavljajo komisijo za zaščito suverenosti države, že posvarili pred morebitnimi poskusi iz tujine, da bi na kakršen koli način vplivali na prvenstvo. Po poročanju ruskega portala RT je komisija zapisala: "Pomembno je, da okrepimo nadzor nad protiruskimi provokacijami med prvenstvom pa tudi da preprečimo vsakršne poskuse vmešavanja v ruske regionalne volitve, ki bodo septembra." Posebej bodo pozorni na vse načrte, ki vključujejo vplivanje na mlado generacijo, natančneje na ruske mladoletnike.

Da se ne ponovi Marseille 2016
Kot drugi prireditelji velikih športnih in drugih dogodkov si tudi Rusi želijo, da bi turnir potekal v športnem duhu in brez incidentov, za kar niso poskrbeli le s svarili tujim državljanom, ampak tudi domačim. Sergej Gorbačev, eden izmed ruskih nogometnih huliganov, ki je zaradi nasilnih spopadov z angleškimi huligani na evropskem prvenstvu leta 2016 pred tekmo Anglija-Rusija preživel sedem mesecev v zaporu v Marseillu, je v pogovoru za Reuters dejal, da je ruska policija njega in druge znane nogometne nasilneže posvarila, naj niti ne pomislijo, da bi se v Rusiji zapletli v kakršen koli spopad. Sporočilo je namenil tudi angleškim navijačem: "Če se bodo Angleži v Rusiji vedli civilizirano, se nimajo česa bati. Z veseljem jim bom segel v roko. Enako pričakujem od njih. Ne želim si ponovitve Marseilla."

Rusija je pred začetkom svetovnega prvenstva tudi zvišala kazni za vsakršno neprimerno vedenje na nogometnih stadionih. V nekaterih mestih so oblasti od lastnikov vstopnic zahtevale pisno izjavo, da se ne bodo zapletali v spore. "Med prvenstvom bo v gostiteljskih mestih vsakih 20 metrov stal policist, ki bo skušal preprečiti majhne kraje in pijanske pretepe. Policisti so dobili izrecno navodilo, naj bodo posebej pozorni na angleške navijače, za katere se bojijo, da bi lahko dali povod za množične pretepe, nasilje in provokacije," so sporočili z ruskega notranjega ministrstva.

Kljub hladu, ki veje iz ruske in britanske strani, pa sta policiji obeh držav ohranili profesionalnost in si izmenjali vse potrebne podatke, da bi preprečili novi Marseille. Vsi lastniki vstopnic si bodo morali pred vstopom na stadion urediti tudi "nogometno osebno izkaznico", s katero bodo dokazali, da so ga oblasti predhodno preverile. Na seznamu ruskega notranjega ministrstva je več kot 400 ljudi, ki jim je zaradi prekrškov, nasilja ali vinjenosti v preteklosti prepovedan vstop na vse športne dogodke.

Moskva: Gejem in lezbijkam se ni treba bati
Nekateri pa poleg nasilja opozarjajo še na eno težavo, ob katero bi lahko trčili v Rusiji - homofobijo. Dejstvo je, da Rusija do gejev in lezbijk ni prijazna država, kar bo nekatere istospolne ljubitelje nogometa odvrnilo od potovanja na turnir. Eden takih je Avstralec Joseph Roppolo, ki je bodril avstralske nogometaše že na treh svetovnih prvenstvih, Rusiji pa se je raje odpovedal. "Ne želim se pretvarjati, da sem nekdo drug, kot sem v resnici," je dejal za avstralski portal abc.net in prst usmeril proti ruskim oblastem: "Država, ki ima zakon proti gejevski propagandi, ni ravno dober primer naroda, ki bi moral slaviti največji športni dogodek leta."

Kremelj je namreč leta 2013 z omenjenim zakonom prepovedal "promocijo netradicionalnih spolnih odnosov". Lani so se pojavila poročila, da naj bi v Čečeniji zaprli in mučili sto domnevnih gejev, po študiji ruskega centra za neodvisne socialne študije pa se je po uveljavitvi tega zakona število napadov na pripadnike skupnosti LGBT podvojilo. Organizacija Human Rights Watch je zapisala, da "ruska vlada od leta 2012 izvaja najhujše kršenje človekovih pravic v sodobni ruski zgodovini" in da "namenoma ne preprečuje nadlegovanja in nasilja proti pripadnikom skupnosti LGBT".

Prav zato je Fifa prvič izdala poseben vodnik za vse pripadnike kakršnih koli obrobnih skupnosti, ki nameravajo med prvenstvom obiskati Rusijo. Istospolnim svetujejo, naj si v javnosti diskretno izražajo naklonjenost in naj ne sodelujejo na morebitnih shodih za pravice istospolnih. Prireditelji so navijačem zagotovili, da lahko na stadion brez skrbi prinesejo mavrično zastavo, ki velja za simbol neheteroseksualnih odnosov, a pri Fifi so opozorili tudi na porast homofobije v ruskem nogometu. "Malo verjetno je, da bo začasna enomesečna liberalizacija razmer prinesla trajne spremembe v vse bolj homofobno okolje v državi," so zapisali.

Aleksander Agapov, predsednik ruske športne LGBT-skupnosti, je prepričan, da tuji geji in lezbijke v Rusiji ne bodo imeli težav. "Oblasti bodo pravila v znak gostoljubnosti sprostile," je dejal, a v isti sapi opozoril, da bo ta sprememba kratkega daha. "Ruska nogometna zveza se sploh nikoli ni obvezala, da se bo bojevala proti homofobiji in rasizmu v športu," je dodal.

Čeprav Kitajske ne bo, vstopa v nogometni svet skozi glavna vrata
Istospolni nogometni navdušenci ob tem opozarjajo, da je lahko še slabše - nogometno prvenstvo se bo čez štiri leta namreč preselilo v Katar, kjer je homoseksualnost nezakonita, kazen zanjo pa je zapor. Nekateri pa gledajo še korak naprej in napovedujejo, da se bo nogometna elita zelo verjetno čez nekaj let ali desetletij prvič preselila tudi na Kitajsko. A čeprav kitajskih nogometašev v Rusiji ne bo zraven, si ta država od letošnjega SP-ja obeta veliko - veliko dobička.

Bodite pozorni, piše New York Times, ko boste na reklamnih panojih ob nogometnih igriščih na SP-ju poleg velikih svetovnih marketinških igralcev, kot so Visa, Adidas ali Coca-Cola, opazili tudi za zahodni svet popolnoma neznana imena podjetij, kot so Mengniu, Vivo in Wanda. Gre za kitajske velikane, ki so znanilci velikih kitajskih nogometnih ambicij. Kitajska nogometna reprezentanca sicer na svetovnem prvenstvu še nikoli ni zabila gola, a Peking je odločen, da se bo to kmalu spremenilo. Sam predsednik države Ši Džinping je večkrat izjavil, da želi Kitajsko spremeniti v "nogometno velesilo", ki bo gostila, igrala in do leta 2050 tudi osvojila tako čislani pokal najboljše ekipe na svetu. Čeprav dejstva (za zdaj) kažejo popolnoma drugačno sliko - Kitajska je na trenutni Fifini lestvici uvrščena na skromno 73. mesto (Slovenija je 65., Rusija pa mesto za njo).

Kitajska podjetja so dobila priložnost preboja v nogometni svet, ker so se Fifi zaradi vpletenosti v škandale s podkupovanjem odpovedala velika zahodna podjetja. Wanda, eno največjih kitajskih podjetij na področju zabavne industrije, je tako s Fifo pred dvema letoma podpisalo 150 milijonov dolarjev vredno "svetovno partnerstvo". "Če se bo še več naših kitajskih bratov odločilo za enako potezo, bomo lahko združili moči in okrepili pritisk, da dosežemo interese, za katere si prizadeva kitajski nogomet," je takrat dejal predsednik Wande. Res mu je sledilo še več podjetij, katerih cilj ni le večja svetovna prepoznavnost, ampak "pomoč pri vse močnejši navezi Kitajske na Rusijo in zasuku Kitajske od Zahoda k Vzhodu", meni Simon Chadwick, profesor športnega marketinga v Manchestru. "Pojav kitajskih podjetij v nogometnem svetu ima velik geopolitični pomen. Kitajska si ne želi rešiti Fife, ampak začeti vplivati na njene odločitve v prihodnjih desetih letih. Glavna prioriteta pa je, nedvomno, ustvariti temelje za to, da bo svetovno prvenstvo v nogometu čez nekaj let na Kitajskem."

Kitajska se je namreč do zdaj zadovoljila s "stadionsko diplomacijo", saj je v preteklih letih po Latinski Ameriki in Afriki zgradila več stadionov, zdaj pa si tudi sama želi postati nogometna velesila, še piše New York Times. "Nogomet je verjetno edina stvar, ki združuje ljudi po vsem svetu. Gre za svetovni jezik, ki ga Kitajska še ne govori, a si ga na vso moč želi," dodaja Chadwick, ki predvideva, da bi Peking in druga kitajska mesta svetovno prvenstvo v nogometu lahko gostila že leta 2030. Naslednji cilj - da Kitajska postane svetovni prvak, bo težje dosegljiv, a država ima že razdelan načrt - odprtje 20.000 vadbenih centrov, 60.000 novih nogometnih igrišč in 50 milijonov Kitajcev, ki bodo nogomet do leta 2020 redno igrali.