Kenijska vlada je julija letos zaradi gradnje avtoceste zrušila več barak in objektov v Kiberi, pri čemer je več tisoč prebivalcev ostalo brez strehe nad glavo. Foto: Reuters
Kenijska vlada je julija letos zaradi gradnje avtoceste zrušila več barak in objektov v Kiberi, pri čemer je več tisoč prebivalcev ostalo brez strehe nad glavo. Foto: Reuters
Umetna inteligenca
Umetna inteligenca samovozečega avtomobila prek predhodno naloženih sličic prepoznava objekte na cesti. Foto: Reuters
Kibera
Blišč in beda Nairobija - na eni strani barakarsko naselje, za zidom igrišče za golf. Foto: Reuters
Kibera
Do pred kratkim Kibera ni imela vodovoda, zaradi česar so prebivalci velikokrat kalno vodo zbirali iz mestnega jezu. Zdaj sta v naselje speljani dve vodni pipi, iz katerih lahko prebivalci dostopajo do pitne vode – 20 litrov stane tri kenijske šilinge (tri cente). Foto: Reuters
Ustanoviteljica podjetja Samasource Leila Janah. Foto: Reuters
Kibera
Pomanjkanje toaletnih prostorov je velika higienska težava. V povprečju si eno latrino deli kar 50 barak. Foto: Reuters

V kenijski prestolnici Nairobi je v razvojnem centru podjetja Samasource zaposlenih okoli dva tisoč ljudi – tri četrtine jih prihaja iz barakarskega naselja na drugi strani okoli štirimilijonskega mesta.

Zaposleni urejajo podatke in fotografije za uporabo v razvoju umetne inteligence, za BBC poroča tehnološki dopisnik Dave Lee, ki predstavlja zgodbo 26-letne Brende iz Kibere. Njeno delo je urejanje fotografij za razvoj umetne inteligence za samovozeče avtomobile. Brenda z miško označuje ljudi, avtomobile, prometne znake, cestne označbe, drevesa, nebo in druge objekte – vsak piksel fotografije.

Vnašanje milijonov tovrstnih fotografij v sistem umetne inteligence samovozečemu avtomobilu nato omogoča prepoznavati podobne objekte v resničnem svetu.

Delavce iz barakarskih naselij usposablja in zaposluje podjetje Samasource, katerega velikopotezni cilj je ponuditi zaposlitev na področju tehnologije ljudem, ki živijo v hudi revščini oz. z manj kot dvema dolarjema na dan. Podjetje zaposluje več kot 10.000 ljudi v Keniji, Ugandi, na Haitiju in v Indiji. Zaposleni v Nairobiju zaslužijo devet dolarjev na dan.

Podjetje se ukvarja z obdelavo podatkov za razvoj računalniškega vida (Computer Vision) in računalniškim razumevanjem človeškega jezika (Natural Language Processing). Med njihovimi strankami so svetovni giganti Google, Microsoft, Yahoo, Volkswagen, Walmart itd.

"Ko sem začela s podjetjem, so mi ekonomisti in filantropi dejali, da je ideja odlična, a obsojena na propad," je za BBC dejala ustanoviteljica in direktorica Samasoura Leila Janah, ki se je ob ustanovitvi podjetja v času recesije leta 2008 v ZDA znašla pod kritikami, da delovna mesta iz ZDA odnaša v dežele v razvoju.

Priložnost revnim ali izkoriščanje?
Samasource na eni strani izpostavlja omogočanje preživetja najrevnejšim in socialno inkluzivnost – v Nairobiju je več kot polovica zaposlenih žensk –, na drugi strani pa se podjetje spopada z očitki izkoriščanja poceni delovne sile.

"Vsakemu izmed naših delavcev zagotavljamo plačo za normalno življenje. Vendar je v našem delu ključnega pomena, da ne izplačujemo plač, ki bi zamajale lokalni trg dela. Če bi ljudem plačali bistveno več, bi to lahko negativno vplivalo na stroške bivanja in hrane v skupnostih, iz katerih prihajajo naši delavci," ustanoviteljica Samasourcea Leila Janah odgovarja na pomislek BBC-jevega novinarja, da je devet dolarjev na dan drobiž za podjetja iz Silicijeve doline.

Na drugi strani Brenda z devetimi dolarji na dan preživlja svojo hčer, mater in brata, s katerimi skupaj bivajo v eni izmed barak Kibere – največjega sluma v Afriki in enega največjih na svetu.

Več kot polovica prestolnice v slumih
60 odstotkov prebivalcev Nairobija oziroma 2,5 milijona ljudi živi v barakarskih naseljih, ki zasedajo le šest odstotkov ozemlja prestolnice, navaja britanska organizacija Kibera UK, ki jo je za pomoč Kiberi leta 2007 ustanovil Britanec Philip John Mils.

Največje barakarsko naselje v Nairobiju je Kibera. Natančno število prebivalcev na območju ni znano. Popis prebivalstva iz leta 2009 navaja številko 170.000, Kibera UK 250.000, nekatera poročila pa tudi do dva milijona.

Povprečna baraka se razteza na 3,5 krat 3,5 metra površine, ki jo ograjujejo stene iz blata, pokriva pa pločevinasta streha. Prostor si deli do osem ljudi. Desetina prebivalcev sluma ima v lasti večino barak, ki jih preostalim prebivalcem brez vsakršnih pravic oddajajo za 700 kenijskih šilingov (šest evrov) mesečno.

Med lastniki in najemniki pogosto izbruhne nasilje. Lastniki so pretežno pripadniki ljudstva Nube, prvotnih prebivalcev sluma, ki sicer izvirajo z območja sudansko-kenijske meje, in pripadniki ljudstva Kikuyu, večinskega prebivalstva Nairobija. Večina najemnikov je iz ljudstev Luo, Luhya in Kamba, ki so se v Nairobi priselila z zahoda države.

Več kot polovica za delo sposobnih prebivalcev je brezposelnih. Že tako težke življenjske razmere otežuje še slaba infrastruktura – električno oskrbo ima le petina domov, pitna voda je draga, higienske razmere so zaradi neurejenih toaletnih prostorov slabe. Vso bedo si v zadnjih desetletjih prihaja ogledovat vse več tujih turistov.

Drago izobraževanje za delo z računalniki
Sredi vsega kaosa blizu železnice stoji ena redkih grajenih zgradb, še pred enim letom bojna črta med protestniki in vojsko, danes preurejena v izobraževalni center. V prvem nadstropju je učilnica, v kateri za ceno 500 kenijskih šilingov (pet evrov) učence učijo osnov pri delu z računalniki, da se pozneje lahko zaposlijo pri Samasourceu ali drugem digitalnem podjetju.

"Dober občutek je početi nekaj drugačnega kot vsi drugi. Delam za nekaj, kar bo pomagalo nekomu v prihodnosti," je za svojo službo hvaležna Brenda, čeprav tehnologija umetne inteligence, ki jo pomaga razvijati, še dolga leta ne bo prišla niti blizu Kibere.

Povzeto po BBC, Kibera.org, Quartz, Al Džazira