Tema zaradi izpadov električne energije je stalnica življenja številnih Venezuelcev. Foto: Reuters
Tema zaradi izpadov električne energije je stalnica življenja številnih Venezuelcev. Foto: Reuters
Prazne police venezuelskih trgovin. Foto: Reuters
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro vztraja, da je država talka gospodarske vojne, za katero krivi opozicijske voditelje in ZDA. Foto: Reuters
Ni luči, piše na vhodnih vratih trgovine. Foto: Reuters
Protesti proti nenehnim izpadom električne energije. Foto: Reuters
"Do kdaj?" Foto: Reuters

"Nikoli si nisem mislila, da bom to doživljala," s solzami v očeh pravi 36-letna Cindy Morales, delavka v pekarni. "Nimam hrane, nimam elektrike, nimam denarja." Številni prebivalci Maracaiba, drugega največjega mesta s 3,7 milijona prebivalci, zaradi izpadov elektrike in posledično nedelovanja hladilnikov kupujejo le še hrano, ki jo zaužijejo v istem dnevu, drugi noči zaradi vročine v stanovanjih zaradi nedelovanja klimatskih naprav preživljajo na prostem.

Po zlomu cen nafte leta 2014 se je Venezuela znašla v nezavidljivem položaju, prebivalci se spopadajo s hudo gospodarsko krizo in hiperinflacijo, zaradi katerih je državo zapustilo že več kot milijon državljanov. Minimalna plača v Venezueli je trenutno enaka približno znesku enega ameriškega dolarja. Večina prebivalcev si ne more privoščiti ne osnovnih živil ne zdravniške oskrbe.

Zvezna država Zulia, ki je bila središče venezuelske naftne industrije, desetletja znane po cvetočem naftnem gospodarstvu, je doživela trd padec na tla, od marca dalje se njeni prebivalci spopadajo z rednimi izpadi elektrike, ki včasih trajajo tudi po 24 ur. V preteklosti so se imeli prebivalci Zulie za "venezuelske Teksašane," ki so se ponosno ločevali od drugih prebivalcev Venezuele. Tamkajšnji naftni delavci so pogosto razkazovali venomer nova vozila in z zasebnimi letali obiskovali igralnice na otoku Curacao. Danes je podoba zvezne države popolnoma drugačna, kot v večini drugih delov države so police trgovin prazne, zaradi nenehnih izpadov elektrike imajo številna podjetja krajše delavnike, kar še dodatno slabi že tako obubožano gospodarstvo.

Vzrok za električne mrke ni v pomanjkanju nafte, te je na pretek, toda šest elektrarn, ki so v lasti države, ima težave zaradi pomanjkanja vzdrževanja in rezervnih delov, zaradi česar elektrarne delujejo le s petino zmogljivosti, je potrdil Angel Navas, predsednik nacionalne federacije električarjev.

Minister za energijo Luis Motta je na začetku meseca dejal, da bodo izpadi elektrike v Zulii stalnica, dokler oblasti ne bodo oblikovale stabilizacijskega načrta. Več podrobnosti o načrtu ni želel izdati, kot poroča Reuters, pa se ministrstvo za informiranje na poziv po komentarju Mottovih besed ni odzvalo. Tudi vlada zvezne države Zulia ni odgovorila na novinarska vprašanja.

Čeprav so razmere v venezuelski prestolnici boljše, pa tudi Caracas ni ušel električnemu mrku: v torek je energetski minister na Twitterju zapisal, da je brez elektrike za nekaj ur ostalo 80 odstotkov gospodinjstev v prestolnici.

56-letna upokojenka Judith Palmar iz Maracaiba je enega od popoldnevov pretekli teden, ko je imela elektriko, nemudoma izkoristila za kuhanje. Ko zmanjka elektrike, svojo hromo mater na vozičku odpelje ven, saj v hiši postane neznosno vroče. V enem od izpadov električne energije se je pokvarila klimatska naprava v Judithinem stanovanju, toda popravila si dejansko ne more privoščiti. Njena pokojnina je zaradi inflacije komaj 1,5 dolarja. Po junijskih izračunih kongresa je bila letna inflacija kar 46.000-odstotna.

Podjetja skrajšujejo delavnike
Motnje v dobavi električne energije vplivajo tudi na podjetja v Zulii, kjer so včasih proizvedli 70 odstotkov mleka in mesa v državi, toda zaradi pomanjkanja elektrike ni mogoče zagotoviti ustrezne hrambe mleka in mesa, zato se je proizvodnja skoraj prepolovila, kažejo podatki venezuelske zveze kmetov. Tudi delež naftne proizvodnje omenjene zvezne države v celotni proizvodnji države se je v zadnjih 10 letih zmanjšal z 38 odstotkov na 25, kažejo podatki državnega podjetja PDVSA. Maracaibo je kot mesto duhov, pravi vodja lokalne gospodarske organizacije Fergus Walshe, ki pojasnjuje, da so številna podjetja zaradi pomanjkanja elektrike skrajšala delovni čas. "Predtem je posel tu cvetel," je še dejal Walshe. Tudi manjša podjetja so se znašla v veliki zagati. 80 odstotkov od 1.000 podjetij, ki delujejo na obrobju Maraciba, čuti posledice električnih mrkov, kažejo podatki druge gospodarske organizacije v Zulii.

Za vsak nakup potreben cel šop bankovcev
Fernandez je lastnik trgovine z rezervnimi deli, v kateri so cene zaradi nedelovanja bralnikov bančnih kartic za 50 odstotkov znižane. Bančne kartice so bolj kot ne nujne, kajti zaradi inflacije je za nakup najmanjše osnovne potrebščine potreben cel šop bankovcev. Poslovanje z gotovino je skorajda nemogoče. "Da bi ostal nad gladino, moram improvizirati. Avto povežem s trgovino, da poskrbim za delovanje bralnikov," je za Reuters povedal na svojem domu, zaradi vnovičnega mrka osvetljenem zgolj s svečami.

Pred dnevi je Rodrigo Cabeza, venezuelski finančni minister v času predsedovanja Huga Chaveza, dejal, da predsednik Nicolas Maduro ne želi priznati, da ima država težave s hiperinflacijo in se s tem vprašanjem ne namerava spopasti. Mednarodni denarni sklad predvideva, da bo inflacija do konca leta milijonodstotna. Venezuela nima nobenega profesionalnega vodenja ekonomske politike, je še dejal Cabeza. Venezuelska vlada je podatke o inflaciji nehala objavljati pred tremi leti. Maduro je pred tednom dni napovedal, da bodo valuti odvzeli pet ničel, in ne treh, kot so načrtovali sprva. Kot je v televizijskem nagovoru dejal Maduro, se bo denarna konverzija začela z 20. avgustom, novi bankovci pa bodo šli v obtok prihodnji mesec.

Vlada ves čas vztraja, da je žrtev ekonomske vojne, ki jo proti njej vodijo opozicijski voditelji s pomočjo Washingtona, ki je lani proti Madurovi administraciji uvedel sankcije.

V Kolumbiji milijon Venezuelcev
Po navedbah nekaterih medijev je v zadnjih dveh letih samo v Kolumbijo pobegnilo več kot milijon prebivalcev, polovica od njih je tam nezakonito. Kot je Guardian poročal maja, je po navedbah Rdečega križa takrat vsak dan mejo s Kolumbijo prečkalo okoli 37.000 Venezuelcev. Kolumbijska vlada je pred nekaj meseci začela uvajati register, da bi ugotovila natančno število Venezuelcev v državi. Kot je zatrdila, želi z registrom pridobiti informacije, s pomočjo katerih bodo lahko ocenili, kakšne so potrebe glede šolanja, medicinske oskrbe in drugih storitev, in jih ne bodo uporabili za izvajanje deportacij. Okoli 320.000 Venezuelcev v Kolumbiji ima vizume, podaljšane vizume ali turistične vizume z rokom 180 dni. Vlada računa, da je v državi še okoli 500.000 Venezuelcev, ki nimajo urejenega statusa, okoli 230.000 pa jih je v Kolumbiji, ker skozi njo potujejo naprej v druge države. Okoli 80 odstotkov Venezuelcev, ki so se registrirali, je dejalo, da bi želeli ostati v Kolumbiji, številni med njimi pa so dejali, da bi se radi vrnili v domovino, če se bodo razmere v njej izboljšale.