Volitve so pokazale, da je Hrvaška ostro razdeljena na levo in desno, opozarja hrvaški priznani novinar Drago Hedl. Foto: EPA
Volitve so pokazale, da je Hrvaška ostro razdeljena na levo in desno, opozarja hrvaški priznani novinar Drago Hedl. Foto: EPA
Kolinda Grabar Kitarović se je pogosto sklicevala na Franja Tuđmana, ravno njegova politika pa je odgovorna, da je Hrvaška danes v takšnem slabem stanju, pravi Hedl. Foto: MMC RTV SLO
Ivo Josipović je na volitvah izgubil, ker ljudem ni znal približati svojega programa ustavnih reform, slabo delovanje vlade pa je bilo tudi breme zanj, meni Hedl. Foto: EPA

Kot je za MMC dejal Hedl, izid drugega kroga predsedniških volitev sicer pomeni zmago kandidatke HDZ-ja Kolinde Grabar Kitarović, a bolj kot to poudarja ostro razdeljenost Hrvaške na levo in desno.

V svojem zmagovalnem govoru je Kolinda Grabar Kitarović dejala, da bo nadaljevala tam, kjer je končal prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Grabar Kitarovićeva se je pogosto sklicevala na Tuđmana, pravi Hedl. "A zdi se mi, da bo v praksi morala nadaljevati drugačno politiko. Tista politika Hrvaške namreč ni pripeljala tja, kamor ona obljublja, torej do blaginje in ene najbogatejših držav v EU-ju in na svetu, kot je rekla. Hrvaška pa je po zaslugi Tuđmana in njegove politike prišla do roba revščine, kar se je nato nadaljevalo in multipliciralo ter Hrvaško pripeljalo do položaja, v katerem je danes. To pa je zelo slabo gospodarsko stanje, ki ga politika, ki jo je vodil predsednik Tuđman, ne more popraviti," meni Hedl.

Ravno to izjavo, da bo Hrvaška ena najbogatejših držav EU-ja in sveta, si bodo ljudje zapomnili in bodo čakali rezultate, opozarja in dodaja, da bo to njena največja preizkušnja.

Kolindi Grabar Kitarović najbolj pomagala vlada
Ob glasovih iz diaspore je Grabar Kitarovićevi najbolj pomagala slaba vlada Zorana Milanovića (SDP), ki je tri leta mandata zelo slabo delovala, poudarja Hedl. Uspelo ji je le, da so pokazali, da so tudi v njenih vrstah skorumpirani ljudje, kar je breme, ki se ga dosedanji predsednik Ivo Josipović ni mogel otresti.

Poleg tega je Josipovića po Hedlovem mnenju uspavala prednost, ki so mu jo pripisovale ankete. Po prvem krogu, ko se je izkazalo, da je razlika zelo majhna, pa je deloval precej izgubljeno. Volivcev ni znal pritegniti. Njegov program o ustavnih spremembah ljudem ni veliko pomenil in ga niso razumeli, Kolinda Grabar Kitarović pa je, pravi Hedl, obljubljala "hitre rešitve in blaginjo, ki je tik pred tem, da se zgodi". Tudi politolog Tihomir Cipek, profesor na zagrebški fakulteti za družbene vede, meni, da je Josipović izgubil volitve, ker ni dovolj jasno predstavil svojega programa ustavnih reform in ni imel jasnega odgovora, zakaj sprememb ni uveljavil že v prvem petletnem mandatu.

HDZ-ju je ob tem uspelo obnoviti strankarsko strukturo in si povrniti volilno telo, pa pravi politični analitiki Davorin Gjenero, zmaga Grabar Kitarovićeve pa je posledica tega. Največja hrvaška opozicijska stranka je pripravljena na zmago na prihajajočih parlamentarnih volitvah, napoveduje Gjenero. Hedl pa meni, da bo morda HDZ-ju na krilih zmage Kolinde Grabar Kitarović uspelo izsiliti predčasne volitve.

A Josipović po Gjenerovih besedah ni odpisan. Z več kot milijon glasovi je ohranil politični kapital, napovedal pa je, da ostaja v političnem življenju. "Torej se bo vrnil v SDP, kar pomeni, da bo prevzel vodenje tistega dela stranke, ki si želi odstopa Milanovića, ker ga imajo tudi za odgovornega za politične poraze socialdemokratov," sklepa Gjenero.

Kolinda Grabar Kitarović kompatibilna s Pahorjem
Gjenero ob tem ugotavlja, da je dobil slovenski predsednik Borut Pahor kolegico, zelo podobno Jadranki Kosor, nekdanji hrvaški premierki. Kot spominja Gjenero, pa je bilo v slovensko-hrvaško odnosih od razglasitve neodvisnosti obeh držav obdobje najboljšega sodelovanja in največjega medsebojnega zaupanja ravno v času slovenskega zmerno levičarskega premierja Pahorja in zmerno konservativne pragmatične Jadranke Kosor.

Tako Pahor kot Grabar Kitarovićeva sta "nedvomno evroatlantsko usmerjena in naklonjena približevanju gonilnim silam EU-ja," je še dodal Gjenero. Je pa manj verjetno, da bi se lotila reševanja edinega preostalega resnega vprašanja med državama, posojil in depozitov Ljubljanske banke. Da nova hrvaška predsednica ne bo vložila veliko energije v reševanje spora o LB-ju, meni tudi hrvaški politolog Cipek. Po njegovem mnenju se bo bolj osredotočala na ustvarjanje boljšega položaja Hrvaške v EU-ju in zvezi Nato.

Diaspora za HDZ
Kot poroča hrvaški portal jutarnji.hr, je Kolinda Grabar Kitarović nedvomna šampionka med hrvaškimi volivci in volivkami v tujini. Osvojila je namreč kar 91,11 odstotka teh glasov.

Pri tem pa je zanimivo, da je Grabar Kitarovićeva med sosednjimi državami izgubila le v Srbiji, kjer je prejela 45,97-odstotno podporo. Hedl pojasnjuje, zakaj je tako veliko srbskih Hrvatov volilo Josipovića. "V Srbiji HDZ še vedno vidijo kot stranko, ki je glavni razlog za napete odnose med obema državama," je dejal nagrajeni novinar in pisatelj.

A odnosi med Srbijo in Hrvaško naj se ne bi slabšali, ker EU in ZDA želijo, da na tem območju vlada stabilnost, še dodaja Hedl.