Pazniki niso vedeli, kako je ime zaporniku in ne zakaj je zaprt. Foto: EPA
Pazniki niso vedeli, kako je ime zaporniku in ne zakaj je zaprt. Foto: EPA
Ben Zygier
Fotografija Bena Zygierja, ki jo je objavila avstralska televizija. Foto: www.abc.net.au

Obsojenec, čigar imena in vzroka za zapor niso poznali niti pazniki, je bil znan le pod vzdevkom "zapornik X", a zdaj je avstralska televizija ABC razkrila, da je šlo za 34-letnega avstralskega državljana Bena Zygierja iz Melbourna, ki naj bi delal za Mosad in nato iz neznanega vzroka končal v strogo varovanem zaporu.

Leta 2010 naj bi ga našli obešenega v njegovi celici, nedolgo predtem pa so se že pojavile prve govorice o njem. Izraelska vlada njegovega obstoja nikoli ni uradno potrdila. "Nesprejemljivo je, da lahko v demokratični državi oblasti aretirajo ljudi v popolni tajnosti in jih umaknejo iz pogleda javnosti brez tega, da bi javnost sploh vedela, da je prišlo do take aretacije," je junija leta 2010 zapisalo izraelsko združenje za državljanske svoboščine.

ABC je poročal, da se je Zygier v Izrael preselil deset let pred smrtjo in spremenil ime v Ben Alon. Poročen je bil z Izraelko, s katero je imel dva otroka. Zaprt je bil v krilu zapora Ramla, kjer dosmrtno kazen prestaja tudi Jigal Amir, ki je leta 1995 ubil izraelskega predsednika Jicaka Rabina. V zaporniški celici je preživel nekaj mesecev, preden naj bi storil samomor.

Vzrok za prestajanje kazni ni znan, kar je sprožilo govorice in ugibanja. Namigovalo se je, da je zaporna kazen povezana z vohunjenjem in občutljivimi državnimi skrivnostmi. Njegove posmrtne ostanke so v Avstralijo prepeljali konec decembra leta 2010.

Mediji umaknili zgodbo
Čeprav se Izrael rad ponaša, da je edina demokracija na Bližnjem vzhodu, pa ravno primer avstralskega državljana dokazuje, da si judovska država demokracijo razlaga po svoje.

Ne samo, da se vlada uradno ni odzvala na primer, ampak je le nekaj ur po prispevku avstralske televizije izraelski premier Benjamin Netanjahu sklical urednike in jim naročil, naj ne objavijo zgodbe, "ki je zelo sramotna za eno izmed vladnih agencij".

"Izredni sestanek je bil sklican po poročanju zunaj Izraela glede omenjenega incidenta," je zapisal levousmerjeni izraelski časopis Haaretz, ki je kmalu zatem tako kot drugi izraelski mediji umaknil vse omembe zgodbe avstralske televizije. A to je bilo že drugič, da so mediji po vladnem naročilu umaknili prispevke o skrivnostnem zaporniku. Leta 2010 je namreč zgodba o tem izginila z medijskega portala Ynet.

Za Izrael je sicer nenavadno, da oblasti cenzurirajo povzemanje tujih poročanj, saj vojaški cenzorji navadno dovolijo, da domači mediji navajajo tuje vire, ko gre za sporne incidente, kot je bil nedavni napad izraelskih vojaških letal v Siriji.

Avstralski zunanji minister Bob Carr je dejal, da ga skrbi razkritje televizije ABC. "Ne nasprotujem temu, da izraelsko vlado zaprosimo za pojasnila glede tega, kaj se je zgodilo gospodu Allenu in kakšen je njihov pogled na primer. Težava je v tem, da nismo imeli nobenega stika z njegovo družino in ni bilo nobene prošnje po konzularni pomoči v času, ko je bil v zaporu," je pojasnil.