V središču Tel Aviva se je po poročanju izraelskega časopisa Haaretz zbralo 25.000 prebežnikov in njihovih podpornikov. Foto: Reuters
V središču Tel Aviva se je po poročanju izraelskega časopisa Haaretz zbralo 25.000 prebežnikov in njihovih podpornikov. Foto: Reuters
Tel Aviv
Iz množičnega izgona naj bi bili otroci in starostniki izvzeti. Foto: Reuters
Tel Aviv
Vladni načrt blati podobo Izraela kot zatočišča za judovske prebežnike, menijo človekoljubne organizacije. Foto: Reuters

Izraelska vlada zahteva, da prebežniki zapustijo državo in se v zameno za 2.800 evrov in letalsko vozovnico odpravijo na neimenovano lokacijo v Afriko, sicer jih čaka zapor za nedoločen čas, poroča Deutsche Welle. Nekaj prosilcev za azil so že deportirali v Ugando in Ruando, nekaj Eritrejcev, ki niso hoteli biti deportirani, pa so že zaprli.

Množične deportacije naj bi vlada začela izvajati do prihodnjega tedna, a ji je načrte za zdaj prekrižalo vrhovno sodišče, ki je na podlagi pritožbe civilnih gibanj zamrznilo odlok o deportaciji. Vlada ima zdaj do ponedeljka čas za odgovor. Več organizacij za pomoč prebežnikom poziva k alternativnim rešitvam, kot je preselitev prebežnikov zunaj Tel Aviva, kjer jih večina prebiva.

Izraelske organizacije za varstvo človekovih pravic opozarjajo, da bodo življenja prebežnikov v afriških državah ogrožena, in dodajajo, da vladni načrt blati podobo Izraela kot zatočišča za judovske prebežnike.

Sudanski prebežnik Monim Haron je na protestu zbranim povedal, da je tudi sam preživel genocid v domači državi. "Vlada že 14 let svoje državljane napada s kemičnim orožjem. Samo ta teden je v moji rojstni regiji umrlo več deset ljudi," je povedal o stanju v Sudanu.

"Ne bomo sprejeli hujskaštva in postavljanja ene skupnosti proti drugi. Deportacija ljudi v negotovo prihodnost ne bo izboljšala razmer v soseskah. Ne bomo dovolili, da bi to storili v našem imenu," so zapisali organizatorji protestov, sudanski in eritrejski prebežniki, lokalni prebivalci in človekoljubne organizacije iz južnega dela Tel Aviva.

Med protestom je minister za izobraževanje Naftali Bennett vlado v tvitu pozval, naj ne popusti nasprotnikom deportacij, saj bi dovoljenje bivanja za "nezakonito infiltratorje" iščoč delo pomenili, da bi Izrael postal "zaposlovalna agencija za ves svet". Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ta teden izjavil, da bi val nejudovskih migracij v Izrael ogrozil bistvo države.

Vnovični pregled prošenj eritrejskih dezerterjev
Oblasti so v sklopu priprav na množični izgon pred dvema tednoma zaprle prebežniško taborišče Holot v puščavi Negev in izgnale tam bivajoče prebežnike. 280 so jih premestili v bližnji zapor Saharonim, preostalim pa naročili, da ne smejo živeti v sedmih izraelskih mestih. Prošnje za azil Eritrejcev, zaprtih v Saharonimu, bodo znova preučili, saj je sodišče ob zamrznitvi deportacij odločilo tudi, da bi prebeg iz eritrejske vojske lahko bil dovolj dober razlog za dodelitev azila in pravice do bivanja v Izraelu, poroča izraelski dnevnik Haaretz.

42.000 afriških prebežnikov
Izraelsko notranje ministrstvo navaja, da je v državi okoli 42.000 afriških prebežnikov, večinoma iz Sudana in Eritreje, ki so v Izrael prispeli čez Sinajski polotok. Izraelska vlada trdi, da nima nobene obveze, po kateri bi morala prebežnikom dovoliti ostati, vendar je iz odloka o pregonu izvzela otroke in tiste v starosti za upokojevanje. Tamkajšnji mediji sicer poročajo, da je obvestilo o izgonu dobilo precej moških, starejših od 67 let.