V skladu s predlogom zakona bi imeli arabski Izraelci kot posamezniki enake pravice kot preostali, a ne bi imeli pravic kot skupnost. Foto: EPA
V skladu s predlogom zakona bi imeli arabski Izraelci kot posamezniki enake pravice kot preostali, a ne bi imeli pravic kot skupnost. Foto: EPA
Reuven Rivlin
Rivlin z Netanjahujem ni ravno v najboljših odnosih. Foto: EPA
Judovske naselbine
Izrael nadaljuje nezakonito gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Foto: EPA

Vladni predlog se je pojavil v času novih napetosti med Izraelci in Palestinci na Zahodnem bregu in v Jeruzalemu, kjer je bilo v zadnjih tednih več palestinskih napadov na Izraelce. Glede na sporni predlog Izrael v vseh svojih osnovnih zakonih ne bi bil več opredeljen kot judovska in demokratična država, ampak kot "nacionalna domovina judovskega naroda".

Izraelska vlada je predlog zakona potrdila na nedeljski seji, kljub nasprotovanju nekaterih ministrov, a še vedno bo pred glasovanjem v parlamentu potreben enoten predlog, saj kroži več različic. Najbolj skrajna različica predloga predvideva, da bi bil edini uradni jezik v državi hebrejščina.

Z uveljavitvijo zakona bi bile pod vprašaj postavljene pravice arabskih Izraelcev, ki predstavljajo 20 odstotkov od osmih milijonov prebivalcev Izraela. Netanjahu je sicer obljubil enakopravnost za vse manjšine, a poudaril, da bi imeli pripadniki judovskega naroda posebne pravice, vključno z zastavo, nacionalno himno in pravico, da se vsak Jud preseli v državo.

Vladna zakonodajna služba meni, da bi predlagana sprememba zakonov lahko institucionalizirala diskriminacijo proti 1,7 milijona arabskih prebivalcev.

Deklaracija obljublja enakopravnost
Proti zakonu se je izrekel tudi predsednik države, ki je prepričan, da je ta v nasprotju z vizijo ustanoviteljev Izraela, ki so imeli v mislih enakopravnost arabskih državljanov. "Pisci deklaracije o neodvisnosti so z veliko modrosti vztrajali, da se arabska skupnost, pa tudi druge skupine, ne bi smela počutiti tako, kot so se počutili Judje v izgnanstvu," je dejal Reuven Rivlin.

Deklaracija iz leta 1948 o ustanovitvi Izraela poudarja demokratično naravo in obljublja "popolno enakopravnost" v družbenih, verskih in kulturnih pravicah za vse, je še poudaril izraelski predsednik, čigar položaj je sicer bolj simboličnega pomena.

Poznavalci notranjepolitičnih razmer v Izraelu menijo, da je glavni namen Netanjahujeve pobude ustreči skrajnim pripadnikom v njegovi stranki Likud pred januarskimi volitvami novega vodstva in pred morebitnimi predčasnimi volitvami prihodnje leto.

Pogledi Rivlina na palestinsko državnost so pogosto sporni, saj nasprotuje neodvisni državi za Palestince in se namesto tega zavzema za konfederacijo.